Analiza topiramata in njegovih presnovkov s tekočinsko kromatografijo sklopljeno z masno spektrometrijo v plazemskih vzorcih bolnikov z epilepsijoKitić, Milena (Avtor) Roškar, Robert (Mentor) topiramat presnovki LC-MS/MS plazma spremljanje koncentracije učinkovinTopiramat (TPM) je protiepileptična učinkovina 2. generacije, namenjena za zdravljenje epilepsije samostojno ali v kombinaciji z drugimi zdravili. Uporablja se tudi za zdravljenje migrene pri odraslih ter napadih povezanih z Lennox – Gastautovim sindrom pri otrocih. Presnova TPM, kljub njegovi pogosti uporabi, še ni čisto razjasnjena. V ta namen je bila predhodno razvita zelo občutljiva (meja določitve presnovkov do 0,001 mg/L) in validirana analizna metoda na sistemu LC-MS/MS. Ta metoda nam je omogočila analizo realnih plazemskih vzorcev 66 bolnikov na rednem zdravljenju epilepsije s TPM ter ovrednotenje koncentracij TPM in njegovih petih presnovkov. Metodo smo pred izvedbo analiz preverili z ustreznimi vzorci ter jo prilagodili in nadgradili. Osrednji namen magistrske naloge je bil potrditi hipotezo smotrnosti oziroma predstaviti pomembnost terapevtskega spremljanja koncentracije zdravilne učinkovine TPM, pri čemer smo ovrednotiti vpliv časa vzorčenja, vpliv dnevnega odmerka TPM in vpliv soterapije s karbamazepinom (CBZ) na plazemske koncentracije TPM in njegovih presnovkov. Iz izmerjenih koncentracij plazemskih vzorcev v ravnotežnem stanju je razvidno, da gre za veliko variabilnost v koncentraciji TPM in njegovih presnovkov pri bolnikih, ki so prejemali dnevne odmerke TPM od 50 do 1200 mg. Čeprav je viden trend med višjimi dnevnimi odmerki TPM in višjo koncentracijo analitov, je korelacija dokaj slaba. Tudi pri primerjavi bolnikov, ki so prejemali enak dnevni odmerek, je variabilnost precejšna, saj so se izmerjene koncentracije analitov razlikovale tudi do 10-krat. Kljub temu odmerek TPM značilno vpliva na koncentracijo TPM in njegove presnovke, čas odvzema pa značilno vpliva le na plazemsko koncentracijo TPM. TPM se v največji meri presnovi v 2,3-desizopropiliden TPM (100-krat višja koncentracija kot ostali), sledijo pa 10-hidroksi TPM ter ostali trije presnovki (v istem velikostnem razredu). Pri souporabi višjih odmerkov CBZ (800-1600 mg/dan) je bilo ugotovljeno, da soterapija značilno vpliva na plazemsko koncentracijo TPM, saj se s povečevanjem odmerka CBZ koncentracija TPM znižuje. Višji odmerki CBZ tudi značilno povišajo normirano vrednost dveh presnovkov, pri čemer je vpliv izrazitejši pri presnovku 2,3-desizopropiliden TPM. Na osnovi zbranih in ovrednotenih podatkov lahko potrdimo hipotezo, da je terapevtsko spremljanje koncentracije TPM potrebno za varno in učinkovito zdravljenje epilepsije. [M. Kitić]20182020-09-17 09:55:36Magistrsko delo/naloga120257sl