<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120242"><dc:title>Vloga dokumenta pri nastajanju umetniškega dela</dc:title><dc:creator>Todorić,	Isidora	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Černelč,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Krečič Žižek,	Jela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>slikarstvo</dc:subject><dc:subject>arhiv</dc:subject><dc:subject>biopolitika</dc:subject><dc:subject>institucija</dc:subject><dc:subject>javni prostor</dc:subject><dc:subject>rastlinstvo</dc:subject><dc:subject>tretja krajina</dc:subject><dc:subject>umetniška dokumentacija</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi razmišljam o umetniški dokumentaciji kot o obliki umetniškega delovanja. O tem govori teoretik Boris Groys, ki meni, da se umetniških posegov v vsakdanje ţivljenje ne da predstaviti drugače kakor z umetniškim dokumentiranjem. Umetniška dokumentacija se ţeli referirati na ţivljenje kot tako, na čisto aktivnost. Ravno zato si za svoje dokumentarno delovanje izberem rastlinski svet, ki naseljuje prostore tretje krajine. Koncept tretje krajine je razvil francoski hortikulturist Gilles Clément. Gre za prostore, izključene iz človeške aktivnosti, ki jih je naselila narava. Oba vidika ţivljenja, umetniškega in rastlinskega, pa povezuje filozofinja Bojana Kunst, ki razmišlja o njunih medsebojnih navezavah in razlikah. Proces dokumentiranja na koncu predstavim v obliki herbarija, ki ga razumem kot arhiv ţivljenja izbrane tretje krajine.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-17 09:01:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120242</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>