<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120225"><dc:title>Vpliv mikrolegirnih elementov na rast zrn v avstenitnem nerjavnem jeklu</dc:title><dc:creator>Tome,	Samo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nagode,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Burja,	Jaka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>avstenitno nerjavno jeklo</dc:subject><dc:subject>mikrolegiranje</dc:subject><dc:subject>velikost kristalnih zrn</dc:subject><dc:subject>vključki</dc:subject><dc:subject>izločki</dc:subject><dc:subject>pripenjanje mej kristalnih zrn</dc:subject><dc:description>Raziskovali smo vpliv mikrolegirnih elementov niobija, titana, itrija in cirkonija na rast kristalnih zrn v avstenitnem nerjavnem jeklu AISI 304 pri temperaturah žarjenja od 1050 °C do 1200 °C ter časih žarjenja od 0 do 8 ur. Velikost kristalnih zrn je bila ocenjena pod svetlobnim mikroskopom s primerjalno metodo po standardu ASTM E112, izmerili smo delež delta ferita, in naredili mikrostrukturno analizo z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM), opremljenim  z energijskim disperzijskim spektrometrom rentgenskih žarkov (EDS) za analizo kemijske sestave vključkov in izločkov, ter izmerili trdoto po Brinellu. 

Rast kristalnih zrn med žarjenjem je najbolj zaviral titan, vendar le do temperature 1100 °C. Vpliv cirkonija na rast kristalnih zrn je nekoliko manjši kot vpliv titana, večjo učinkovitost pa je cirkonij imel pri višjih temperaturah (do 1150 °C). Itrij je bil edini mikrolegirni element, ki je vplival na velikost kristalnih zrn pri žarjenju na 1200 °C, torej šele ko so bila kristalna zrna že bolj groba. Niobij je imel vpliv samo pri temperaturi žarjenja 1050 °C, pri kateri je rahlo upočasnil rast kristalnih zrn in povišal trdoto zaradi tvorbe Nb(C, N).

Za opis rasti kristalnih zrn jekla AISI 304 smo izdelali model na osnovi Sellars-Whitemanove enačbe Arrheniusovega tipa. Uporabili smo tudi model, ki opisuje trdoto v odvisnosti od velikosti kristalnih zrn, ki temelji na modificirani Hall-Petch enačbi. Pri obeh modelih smo imeli dobro ujemanje izmerjenih in izračunanih vrednosti. Temperatura žarjenja je vplivala tudi na delež delta ferita. Z višjo temperaturo se je delež delta ferita zmanjševal. Njen vpliv je bil večji pri krajših časih žarjenja.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-17 09:00:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120225</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
