Vrednotenje citotoksičnosti učinkovin za zdravljenje kronične limfocitne levkemije ex vivoOkretič, Maja (Avtor) Podgornik, Helena (Mentor) Škerget, Matevž (Komentor) kronična limfocitna levkemijacitotoksičnostex vivo vrednotenjeodpornost/občutljivost na zdravilne učinkovinekromosomske preureditveV medicini se vedno bolj strmi k personalizirani terapiji z namenom zmanjševanja neželenih učinkov zdravil ter obremenitve pacienta in izboljšanja izidov zdravljenja. Pri bolnikih s kronično limfocitno levkemijo (KLL) je prilagoditev terapije še posebej priporočljiva, saj gre za heterogeno in predvsem s starostjo povezano bolezen. Pri starejši populaciji je namreč prisotna še komorbidnost in oslabljenost nekaterih telesnih funkcij. Prilagojena terapija je zaželjena, vendar z in vitro testi težko napovemo in vivo odziv. V razvoju je veliko visoko zmogljivih metod določanja odziva celic ex vivo in vrednotenja citotoksičnosti učinkovin. V magistrski nalogi smo želeli preveriti nov pristop k zdravljenju bolnika s KLL s prilagojeno terapijo z optimizacijo sistema HexascopeHEAMA. Analizirali smo 48 vzorcev krvi bolnikov s KLL. Najprej smo periferne mononuklearne krvne celice izolirali ter inkubirali tri dni v prisotnosti 30 različnih zdravilnih učinkovin (ZU) z različnimi koncentracijami. Za optimizacijo metode smo preverjali vpliv časa inkubacije ter končne koncentracije celic na mikrotitrski plošči ter ovrednotili ponovljivost testa. Za klinični del raziskave smo od teh 48-ih vzorcev krvi izbrali 35 vzorcev in v interni podatkovni bazi KOH UKC Ljubljana poiskali še podatke o genetskih spremembah, stopnji bolezni in prejetih terapijah. Na podlagi zbranih podatkov smo lahko primerljali in ovrednotili naše analize. S citotoksičnim testom HexascopeHEAMA smo ugotovili, da so bili za bolnike s KLL rezultati ob ustrezni koncentraciji celic (10 × 106 /L) na mikrotitrski plošči in dovoljšni infiltraciji limfocitov v krvi (70 %) skladni z zahtevami kakovosti in ponovljivi. Pri napovedi odziva ex vivo z in vivo učinkovitostjo nismo bili uspešni, saj so nam manjkali podatki o dejanskem rezultatu zdravljenja bolnika. Slabost pri izvedbi testa je bil tudi nabor ZU. Bolniki s KLL se pogosto zdravijo s kombinacijo ZU, česar z našim sistemom nismo mogli testirati. Za vpeljavo sistema v vsakdanjo prakso bi bilo morda smiselno razmisliti o spremembi nabora ZU oz., dodati kombinacije (terapevtkse sheme) ZU s katerimi se bolniki zdravijo. Zaradi dejstva, da se pri zdravljenju KLL praviloma uporabljajo tudi monoklonska protitelesa, ima sistem HexascopeHEAMA omejeno uporabnost pri bolnikih s KLL, ker jih ne vključuje.20202020-09-16 08:45:20Magistrsko delo/naloga120129sl