<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120113"><dc:title>Izkušnje učiteljev z vključevanjem vsebin s področja keramike pri pouku likovna umetnost</dc:title><dc:creator>Jeraj,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratuša,	Mirko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podobnik,	Uršula	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kiparstvo pri likovni umetnosti</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava področje kiparstva, natančneje oblikovanja gline in keramike v okviru predmeta likovne umetnosti v osnovnih šolah. V uvodnem delu so predstavljene splošne informacije o predmetu likovna umetnost (LUM), ki ga učni načrt (UN za likovno vzgojo, 2011) za OŠ razdeljuje na dve področji – oblikovanje na ploskvi (slikarstvo, risanje, grafika in grafično oblikovanje) in oblikovanje v tridimenzionalnem prostoru (kiparstvo, arhitektura). Glina kot kiparski material se uporablja vse od 1.–9. razreda, saj omogoča različne načine oblikovanja in obdelave ter uporabe pri pouku LUM. Učni načrt za likovno umetnost v OŠ (UN za likovno vzgojo, 2011) predvideva obravnavo keramike tako v 5. razredu kot tudi v 7. razredu OŠ, vendar pa je dejanska izvedba vsebin, vezanih na keramiko, precej odvisna tako od učitelja kot izvedbenih pogojev na osnovnih šolah. Z vključevanjem oblikovanja gline in izdelovanja keramike učenci krepijo občutek za razporejanje oblik v tridimenzionalnem prostoru, razvijajo motorične spretnosti ter spoznavajo likovne tehnike in z njimi povezane pojme. Za tehnike oblikovanja, žganje in okraševanje so potrebna nekatera splošna znanja kot tudi določena specifična znanja, ki jih likovni pedagog pridobi skozi izobraževanje in/ali lastno raziskovanje. Za področje oblikovanja keramike so poleg poznavanja postopkov potrebni tudi materialni pogoji, kot so orodja, materiali in prostorske prilagoditve, ki lahko predstavljajo velik finančni zalogaj in se lahko od šole do šole močno razlikujejo. 
Empirični del magistrskega dela vsebuje analizo odgovorov, ki sem jih pridobila z izvedbo raziskave, ki se navezuje na izkušnje pedagogov z vključevanjem vsebin s področja keramike in oblikovanja gline pri predmetu LUM. Na anketni vprašalnik so odgovarjali učitelji slovenskih osnovnih šol, ki v 5. razredu ali na višji stopnji poučujejo likovno umetnost. Izkušnje pedagogov z izvajanjem vsebin vezanih na keramiko, njihove ocene lastne kompetentnosti za na področju oblikovanja gline, ter mnenja o pogojih za izvajanje teh vsebin na šoli sem predstavila in primerjala z izkušnjami učiteljev po svetu, ki so jih v svojih raziskavah predstavili različni avtorji. 
Raziskava omogoča pregled stanja na področju keramike v slovenskih osnovnih šolah.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-16 07:43:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120113</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
