<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120099"><dc:title>Primerjava virusne filtracije monoklonskih protiteles v laboratorijskem in proizvodnem obsegu</dc:title><dc:creator>Škrinjar,	Patrick	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Narat,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vašl,	Jožica	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Monoklonska protitelesa</dc:subject><dc:subject>zaključni procesi</dc:subject><dc:subject>kromatografija</dc:subject><dc:subject>filtracija virusov</dc:subject><dc:subject>laboratorijsko merilo</dc:subject><dc:subject>proizvodno merilo</dc:subject><dc:description>Monoklonska protitelesa predstavljajo v farmacevtski industriji znaten delež bioloških zdravil. Protitelesa ali imunoglobulini (Ig) so kompleksne molekule, velike približno 150 kDa, katerih pridobivanje poteka s pomočjo sesalskih celic v za to namenjenih bioreaktorjih. Ker se lahko med procesom proizvodnje produkt okuži z virusi, je v zaključnih procesih potrebno zagotoviti njihovo odstranitev. Tako se virusi odstranijo s kromatografskimi tehnikami ter postopki inaktivacije virusov in filtracije virusov. Slednjo lahko izvedemo na 2 načina, kot direktno (DFF) ali kot tangencialno filtracijo (TFF). V našem primeru je bila izvedena direktna filtracija,  s čimer smo želeli primerjati koraka filtracije virusov v proizvodnem in laboratorijskem merilu. Poskus v laboratoriju je bil izveden pri enakih pogojih kot v proizvodnem merilu, uporabljeni so bili filtri enakega tipa in proizvajalca. Za poskus smo uporabili tlačno posodo in jo z digitalnim manometrom uravnavali pri stalnem tlaku. Filtrat smo zbirali v čaši, njegovo masa pa spremljali s tehtnico. Vzorcem smo pomerili pH, prevodnost, koncentracijo, vsebnost agregiranih mAb, vsebnost kislih in bazičnih različic mAb, odstotek čistosti, vsebnost ostalih različic mAb in izračunali izkoristke filtracij. Podatke smo primerjali s t-testom in primerjali povprečja rezultatov laboratorijskega merila z 3SD intervali rezultatov proizvodnega merila. Dokazali smo, da je proces filtracije virusov v laboratorijskem merilu primerljiv s procesom v proizvodnem merilu za parametre pH, prevodnost, vsebnost agregatov, odstotek čistosti, vsebnost kislih in bazičnih različic mAb in vsebnost različic mAb 2. Pri parametrih koncentracija, donos, vsebnost različic mAb 1 in različic mAb 3 smo ugotovili statistično signifikantno razliko med podatki pridobljenimi v laboratorijskem in proizvodnem merilu.</dc:description><dc:publisher>[P. Škrinjar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-16 07:17:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120099</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
