<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120090"><dc:title>Sladila v brezalkoholnih pijačah na slovenskem tržišču v letih 2017 in 2019</dc:title><dc:creator>Hafner,	Edvina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pravst,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sladila</dc:subject><dc:subject>sladkorji</dc:subject><dc:subject>vsebnost sladkorja</dc:subject><dc:subject>pijače</dc:subject><dc:subject>brezalkoholne pijače</dc:subject><dc:subject>energijske pijače</dc:subject><dc:subject>sokovi</dc:subject><dc:subject>nektarji</dc:subject><dc:subject>slovensko tržišče</dc:subject><dc:description>V raziskavi smo ugotavljali, kakšen delež brezalkoholnih pijač vsebuje sladila in ali se delež pijač z dodanimi sladili povečuje. Brezalkoholne pijače v vzorcu so predstavljale vse izbrane pijače, ki so bile na razpolago v času popisa v trgovinah petih največjih trgovskih družb v Sloveniji. V raziskavo smo vključili 1043 brezalkoholnih pijač iz leta 2017 in 1221 pijač iz leta 2019. Ugotovili smo, da vsaj eno sladilo vsebuje 13,2 % pijač v 2017 in 15,5 % pijač v 2019. Delež brezalkoholnih pijač s sladili se je med letoma nekoliko povišal, a razlika ni statistično značilna. Med pijačami se je uporaba sladil najbolj povečala v kategoriji energijskih pijač. Najpogosteje uporabljena sladila v letu 2017 so bila acesulfam K, aspartam in ciklamati, leta 2019 pa je močno narastla uporaba sukraloze, ki je postala drugo najpogosteje uporabljeno sladilo. V večini brezalkoholnih pijač s sladili so bile uporabljene zmesi več sladil. Kot samostojni sladili sta se uporabljali le sukraloza in steviol glikozidi. Zaradi pogostejše uporabe sukraloze v letu 2019, se je posledično v tem letu zvišala tudi uporaba samostojnih sladil. Raziskovali smo tudi energijsko vrednost pijač in vsebnost sladkorjev v pijačah, v povezavi z uporabo sladil. Rezultati so pokazali skoraj za polovico znižano energijsko vrednost pijač pri delnem nadomeščanju sladkorjev s sladili. Ob izključnem slajenju s sladili pa je bila razlika seveda še opaznejša. Primerjava z drugimi državami je pokazala, da je ponudba brezalkoholnih pijač na slovenskem trgu precej primerljiva s tujimi trgi, smo pa opazili nekoliko manjšo zastopanost pijač z dodanimi sladili.  Trenutna ponudba brezalkoholnih pijač v Sloveniji in iniciative za zniževanje sladkorjev nakazujejo, da bi bilo ponudbo možno še izboljšati, pri čemer bi se bilo iz javno-zdravstvenih razlogov smotrno osredotočili tudi na javno ozaveščanje uživanja manj sladkih pijač in ne le nadomeščanju sladkorja s sladili.</dc:description><dc:publisher>[E. Hafner]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-16 07:16:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120090</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
