Umetno spreminjanje vremenaŽuža, Vida (Avtor) Črepinšek, Zalika (Mentor) umetno spreminjanje vremenasejanje oblakovobramba pred točoVreme je pogosto odločujoč dejavnik za kmetijsko pridelavo. Suša, toča, pozeba in drugi ekstremni vremenski dejavniki lahko pridelovalcu povzročijo velik izpad pridelka in s tem ekonomsko škodo. Zaradi velike odvisnosti od vremena, človekova želja po njegovem nadzoru in umetnem spreminjanju sega že v čas antike. Operacije modifikacije vremena so namerne spremembe vremena in vodnih pogojev v oblačnih sistemih z uporabo tehnologij, kot je sejanje oblakov. S tem človek s povzročitvijo relativno majhne motnje mikrofizikalnih lastnosti ozračja bistveno spremeni naravni razvoj atmosferskih procesov. Najbolj raziskana je metoda sejanja oblakov. Ta se uporablja za proženje padavin, zaviranje toče in sušenje megle. Človek s pomočjo dodajanja sredstev, kot je srebrov jodid, v oblake, spreminja njihovo fiziko. Sejanje megle je za vzpostavitev boljših transportnih razmer na nekaterih letališčih že običajna praksa. Prav tako so razvite metode proženja padavin z ionizatorji, ki v oblakih povzročijo mikrofizikalno spremembo z dodatno ionizacijo (poleg naravne) v tekoči vodi oblaka. Hkrati pa človek ne poskuša spreminjati le lokalnega vremena, ampak tudi globalno in vesoljsko vreme, predvsem v namene zmanjšanja učinkov globalnega segrevanja. Glavni metodi za globalno spreminjanje vremena sta tehniki upravljanja sončnega sevanja in modifikacija ionosfere z ionosferskimi grelci. Kljub velikemu številu raziskav pa je znanje še vedno pomanjkljivo in bi vsak nov projekt moral biti izveden šele po natančni analizi ključnih spremenljivk, pričakovane uporabnosti ter povezanih tveganj, optimalnih tehnik in verjetnih učinkov. Pojavljajo se tudi številna etična vprašanja in izzivi, ki zahtevajo preučevanje novih socialnih, ekoloških, ekonomskih in pravnih vidikov umetnega spreminjanja vremena.[V. Žuža]20202020-09-16 07:15:28Diplomsko delo/naloga120085sl