<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120036"><dc:title>Uporaba letala Pilatus PC-9M Hudournik za potrebe SOATU</dc:title><dc:creator>Kambič,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kosel,	Tadej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mrlak,	Tomaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>NATO</dc:subject><dc:subject>letalske sile</dc:subject><dc:subject>specialno delovanje</dc:subject><dc:subject>specialna enota SOATU</dc:subject><dc:subject>Pilatus PC-9M Hudournik</dc:subject><dc:description>Republika Slovenija je  v okviru  zveze NATO skupaj z Madžarsko, Republiko Hrvaško in Republiko Bolgarijo podpisala  sporazum, s katerim so se države dogovorile o ustanovitvi skupne namenske enote za zračno specialno delovanje (SOATU).  Pojavlja se potreba, da bi v enoti  za naloge neposredne  zračne podpore delovala tudi  letala. V tej zaključni nalogi bomo pregledali zahteve, ki jih NATO standardi predpisujejo za  delovanje SOATU, zahteve, ki jih morajo izpolnjevati letala z nepremičnimi krili  za delovanje v SOATU in za delovanje v okviru združenih preciznih napadov. Preučili bomo tudi prednosti in slabosti uporabe turbopropelerskih letal za naloge neposredne zračne podpore ter nekatere spopade skozi zgodovino, v katerih so bila letala s propelerskim pogonom uporabljena za neposredno zračno podporo. V zaključku bomo ocenili, ali bi bila uporaba slovenskih letal Pilatus PC-9M »Hudournik« za potrebe SOATU mogoča.</dc:description><dc:publisher>[M. Kambič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-15 08:32:24</dc:date><dc:type>Zaključna naloga</dc:type><dc:identifier>120036</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
