<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120013"><dc:title>Praindoevropsko 'jajce' in njegov razvoj v romanskih jezikih</dc:title><dc:creator>Brenko,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repanšek,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šega,	Agata	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>romansko primerjalno jezikoslovje</dc:subject><dc:subject>indoevropsko primerjalno jezikoslovje</dc:subject><dc:subject>etimologija</dc:subject><dc:description>Naloga predstavi projekt etimološkega slovarja romanskih jezikov, Dictionnaire étymologique roman – DÉRom, in ga metodološko primerja z njegovim predhodnikom, Romanisches Etymologisches Wörterbuch – REW, ob tem pa obravnava tudi vprašanje pisnega, govorjenega in rekonstruiranega jezika na primeru latinščine, jezika prednika romanskih jezikov.
Razvoj besede 'jajce' je obravnavan tako v vsakem posameznem romanskem jeziku kot tudi v obliki slovarskega gesla, kakršno bo objavljeno v DÉRom-u. Ugotovljena rekonstrukcija, */'ɔβ-u/, je primerjana z latinskim ōvum, pri odstopanju vzglasnega vokalizma pa so kritično ocenjene dosedanje razlage, od katerih je izpostavljena najbolj verjetna, ki predpostavlja izpad medvokalnega konzonanta, skrajšanje vokala v hiatu, nato pa paradigmatsko izravnavo, v kateri je bil v besedo medvokalni konzonant vnesen nazaj na svoje prvotno mesto. 
Beseda je nato obravnavana tudi z indoevropske perspektive, najprej po posameznih jezikovnih vejah, nato pa je na podlagi nakazanih predstopenj obravnavana problematika rekonstrukcije, ki jo te oblike zahtevajo, sploh v odnosu do Sieversovega zakona. Pretehtani so trije predlogi rekonstrukcije, pri čemer se izkaže, da je najbolj ustrezen tudi že najstarejši predlog, da gre za vrddhirano in tematizirano tvorbo iz besede 'ptica'.
Na tej podlagi se za besedo 'ptica' tako nastavlja prvotno akrostatično paradigmo tipa I (*h2ou̯-i-/h2eu̯-i-), vendar pa lahko dejansko izpričane besede najbolje pojasnimo s kasnejšim prehodom te besede v delno proterokinetično, nato pa v tudi povsem proterokinetično paradigmo, ki jo je spodbudila homonimija z besedo 'ovca' (besedi, ki sta bili bili identični tako v glasovnem kot paradigmatskem smislu, sta po tem razvoju imeli povsem (in ne le delno) različni akcentsko-prevojni paradigmi). Na podlagi šibke osnove proterokinetične paradigme se je nato v indoiranščini razvila povsem sekundarna paradigma te besede.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-15 08:15:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120013</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
