Učenje z vrstniško razlago pri predmetu naravoslovje in tehnika v 5. razredu osnovne šoleProdan, Tjaša (Avtor) Pavlin, Jerneja (Mentor) učenje z vrstniško razlagoEna od strategij poučevanja je strategija, kjer se učenci učijo od vrstnikov. Na področju poučevanja fizike je Mazur razvil posebno strategijo poučevanja z namenom odprave napačnih predstav, ki je bila implementirana predvsem na univerzitetni ravni pri različnih predmetih, a se širi tudi na druga vzgojno – izobraževalna obdobja. Pri tem je pomembno, da učenci doma predhodno berejo o izbrani temi. Učitelj začne uro s 5 – 10 minutnim uvodom in nadaljuje s kvizom. Če pri prvem odgovarjanju manj kot 30 % učencev pravilno odgovori na vprašanje, učitelj ponovno razloži učno vsebino. Če jih pravilno odgovori med 30 in 70 %, se izvede diskusija v paru in ponovno odgovarjanje. Če pravilo odgovori več kot 70 % učencev, se pojasni dogovor in nadaljuje z naslednjim vprašanjem. Nato se razložijo odgovori učencev. Zaključi se z vrednotenjem odgovorov učencev ter s povratno informacijo učencem. V magistrskem delu smo preučevali napredek učencev pri omenjeni tehniki učenja (primerjava odgovorov po diskusiji z odgovori pred njo). Med seboj so primerjani dosežki dečkov in deklic in napredek učencev glede na njihovo zaključno oceno pri predmetu naravoslovje in tehnika. Za zbiranje podatkov smo uporabili glasovalni sistem Mentimeter, v katerem smo izvajali kvize. Izvedli smo štiri kvize. Vsak kviz je trajal dve šolski uri. Nanašali so se na tematske sklope zrak, veter, temperatura in toplota ter vpliv Sonca na vreme. Po vseh kvizih so učenci izpolnili vprašalnik, iz katerega smo izvedeli, kakšno je njihovo mnenje o tehniki učenja z vrstniško razlago. V raziskavo je bilo vključenih 25 učencev, od tega 13 dečkov in 12 deklet. Izsledki raziskave kažejo, da so učenci pri vseh sklopih napredovali. Pri prvem sklopu za 20 %, pri drugem za 17 %, pri tretjem za 36 % in pri četrtem za 32 %. Pri vseh sklopih skupaj so napredovali za 29 %. Dečki in deklice so imeli pred diskusijo zelo podobno število pravilnih odgovorov. Deklice so imele 62 % odgovorov pravilnih, dečki pa 61 % odgovorov. Oboji so napredovali za 29 %. Med spoloma statistično pomembne razlike v napredovanju ni bilo. Glede na ocene je najbolje napredoval učenec, ki je imel predmet zaključen 2. Napredoval je za 46 %, za 34 % učenci s končno oceno 4, za 30 % učenci s končno oceno 3 ter za 26 % učenci s končno oceno 5. Pri največjem številu vprašanj je napredoval učence s končno oceno 2, ki je najslabše odgovarjal na vprašanja pred diskusijo. Statistično pomembnih razlik v napredku znanja glede na oceno pri predmetu naravoslovje in tehnika ni bilo. Najmanj so napredovali učenci s končno oceno 5, ki so najbolje odgovarjali pred diskusijo. Iz pregleda vprašalnikov ugotovimo, da so mnenja učencev o Mazurjevem vrstniškem učenju v večini pozitivna. Učencem je bila tehnika učenja všeč. Radi so delali na računalnikih in sami ponavljali učno vsebino. Večina je rada delala v skupini. Vprašanja kvizov so ovrednotili kot zelo lahka. Na podlagi ugotovitev lahko sklepamo, da je bila uporaba tehnike učenja z vrstniško razlago uspešna, pri čemer izsledki raziskav vodijo učitelje do smernic za uporabo strategije učenja z vrstniško razlago pri pouku in nabora vprašanj. Rezultatov ne moremo posplošiti na osnovno množico zaradi premajhnega vzorca. Izsledki raziskave so zaradi majhnega vzorca pomenijo le obravnave določenih tem ter raziskovanja v krajšem časovnem obdobju ter so le smernice za nadaljnje proučevanje učenja s vrstniško razlago.20202020-09-15 07:21:08Magistrsko delo/naloga120006sl