<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120002"><dc:title>Stališča osnovnošolcev do kač ter njihova pripravljenost za varovanje kač</dc:title><dc:creator>Črnac,	Gaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomažič,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:description>Veliko avtorjev se je v zadnjem desetletju posvetilo raziskavam stališč do posameznih živali, ki človeku predstavljajo nevarnost, mednje uvrščamo tudi kače. Kače imajo edinstveno življenjsko zgodovino in so pomemben člen v prehranjevalni verigi za ohranjanje ravnovesja v ekosistemih. Kače so plenilci in tudi plen številnih vretenčarjev in nevretenčarjev. V preteklosti so bile predstavljene kot vir občudovanja in tudi strahu, uporabljali so jih za različne verske obrede in v medicini. Vse kače v Sloveniji so zakonsko zavarovane in uvrščene na rdeči seznam ogroženih živalskih vrst. Stališča opisujejo kot skupek prepričanj, vedenj in občutkov. Stališča ljudi do živali razvrščamo v naslednje kategorije: naturalistično, ekološko, humanistično, moralno, znanstveno, estetsko, utilitarno, dominionistično, negativno in nevtralno. Stališča ljudi do narave in organizmov oblikujejo različni dejavniki, kot so: starost, spol, osebne izkušnje, etična pripadnost in aktivnosti v naravi. Prav tako lahko šola veliko prispeva k pozitivnemu odnosu ljudi do kač. Učenci se o kačah učijo predvsem v 7. razredu, kjer spoznajo tudi njihovo zgradbo in delovanje ter njihov pomen za ekosistem. Na odnos učencev do kač lahko vpliva tudi neposredna izkušnja, ki so je učenci lahko deležni v naravi, okolici doma, živalskem vrtu in v šoli. V sklopu magistrskega dela smo raziskali stališča osnovnošolcev do kač v povezavi z njihovo pripravljenostjo za varovanje, ter neposredno izkušnjo. Raziskava je kvantitativna, v njej so sodelovali učenci od 6. do 9. razreda iz dveh slovenskih osnovnih šol. Vsi učenci so del neslučajnostnega namenskega vzorca. Za namen raziskave smo uporabili anketni vprašalnik. Stališča osnovnošolcev do kač in njihov namen varovanja kač smo merili v obliki 5-stopenjske Likertove lestvice. Rezultati raziskave so pokazali, da so stališča učencev usmerjena v pozitivno smer. Glede na spol so fantje pokazali pozitivnejša stališča kot dekleta. Glede na starost so učenci imeli bolj ali manj enaka stališča do kač, izstopali so učenci 7. razreda. Ugotovili smo, da prihaja do pozitivne povezanosti med stališči in namenom varovanja. Tisti učenci, ki so izražali pozitivna stališča, so pokazali večjo težnjo k varovanju kač. Rezultati so pokazali tudi pozitivni vpliv neposredne izkušnje na stališča. Na koncu nas je zanimala še povezava med stališči učencev do kač in znanjem o njih. Rezultati so pokazali, da so učenci z dobrim znanjem imeli pozitivnejša stališča.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-15 07:20:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120002</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
