Analiza digitalnih spretnosti učencev 6. razredov in uvajanje računalniško podprtega preverjanja znanja angleščine v osnovne šoleBarle, Julija (Avtor) Hudolin, Katja (Avtor) Žlebir, Katja (Avtor) Pižorn, Karmen (Mentor) Nančovska Šerbec, Irena (Komentor) učenje angleščine kot tujega jezikaOsnovni namen naše magistrske naloge je bil preveriti digitalne spretnosti učencev 6. razredov in preučiti, ali bi bila uvedba računalniškega preverjanja znanja angleščine v osnovnih šolah v prihodnosti mogoča. Za osvetlitev tega problema smo preverjale možnosti računalniškega preverjanja znanja iz angleščine v slovenskih osnovnih šolah, pri čemer smo se osredinile na nacionalno preverjanje znanja iz angleščine v 6. razredu s poudarkom na nalogah iz pisnega sporočanja. V teoretičnem delu so predstavljene digitalne kompetence učencev, vpliv le-teh na življenje v sodobni družbi ter znanja oz. spretnosti, ki jih mora posameznik razviti, da lahko učinkovito uporablja tovrstno tehnologijo in izkoristi njene potenciale. Prikazano je, kako se v zadnjih letih tehnologija in šolstvo neločljivo povezujeta ter pozitivne in negativne izkušnje uporabe IKT v šolah. Pišemo o pomenu usvajanja tujih jezikov na zgodnji stopnji, o trenutnem načinu preverjanja znanja angleščine v Sloveniji ter o obstoječih računalniško podprtih preverjanjih znanja v tujini. Predstavljene so tudi razlike med pisanjem na papir in tipkanjem na računalnik, možnosti za vpeljavo učenja tipkanja v pouk in izsledki že opravljenih raziskav na to temo. V zadnjem delu se dotaknemo tudi vprašanja primerljivosti klasičnih testov na papirju in računalniško podprtih testov. Empirični del je razdeljen v tri sklope. V prvem sklopu smo raziskovale opremljenost šol z IKT, potrebnim za izvedbo računalniško podprtega preverjanja znanja. V raziskavo smo vključile 20 različnih gorenjskih osnovnih šol. Do rezultatov pa smo prišle z anketnim vprašalnikom, naslovljenim na organizatorje računalniških dejavnosti (ROID) gorenjskih osnovnih šol. Na podlagi rezultatov smo prišle do zaključka, da gorenjske osnovne šole količinsko ne nudijo dovolj računalniške opreme, ki bi bila potrebna za opravljanje nacionalnega preverjanja znanja preko računalnika po trenutno obstoječem sistemu v Sloveniji. Ugotovile smo tudi, da uporabo računalnika zunaj pouka učencem omogoča velika večina matičnih in le slaba petina podružničnih šol. Izbirne predmete učencem nudijo vse matične šole, a le dobra tretjina podružničnih šol, interesne dejavnosti pa večina matičnih šol in le nekaj podružničnih. Drugi sklop raziskave vključuje digitalne kompetence učencev ter izsledke raziskave njihove vsakdanje rabe IKT, razlik v digitalnih spretnostih med posamezniki, hitrosti tipkanja v primerjavi s hitrostjo rokopisa in vpliva naštetih dejavnikov na rezultat, izkazan pri nalogi iz pisnega sporočanja v angleščini v obliki rokopisa oziroma vnosa na računalnik. V raziskavi je sodelovalo približno 300 učencev 6. razredov iz 5 različnih gorenjskih osnovnih šol, in sicer so rešili anketni vprašalnik, dva testa hitrosti pisanja (rokopisa in tipkanja) ter dva testa pisnega sporočanja v obliki kratkega vodenega besedila v tujem jeziku (rokopis na papir in tipkanje na računalnik). Glede na učenčeve subjektivne ocene količine rabe računalnika smo ugotovile, da več kot učenci uporabljajo računalnik, boljše so njihove digitalne kompetence, vendar tudi to ni pravilo in obstaja veliko izjem. S preizkusom znanja, s katerim smo učence preverjale v hitrosti tipkanja in rokopisa smo prišle do zaključka, da so učenci hitrejši v rokopisu. Ob tem smo ugotovile tudi, da so bili učenci, ki so bili uspešnejši na testu na papirju, uspešnejši bili tudi na testu na računalniku in obratno. Rezultati so pokazali tudi, da so učenci v povprečju dosegli boljši rezultat pri pisanju pisnega sestavka z rokopisom kot s tipkanjem, in sicer za 0,9 točk. Iz rezultatov ne moremo sklepati, da učenci, ki so dosegli boljše rezultate pri pisanju na računalnik in z roko, hitreje prepisujejo besedila na računalnik ali na list papirja. Tretji sklop raziskave predstavlja interes učencev in učiteljev za računalniško podprto preverjanje znanja angleščine. Vzorec vključuje učence, ki so bili udeleženi tudi v 2. sklopu raziskave, in učitelje angleščine, ki poučujejo učence 6. razredov na gorenjskih osnovnih šolah. Rezultati anketnih vprašalnikov so pokazali, da je dobre tri četrtine učencev mnenja, da bi imelo pri reševanju nalog na računalniku težave; kot najpogostejšo so izpostavili tipkanje. Ugotovile smo, da so se učenci, ki so napisali manj znakov na računalnik, v večjem številu odločili, da si ne želijo pisati testov iz angleščine na računalnik, medtem ko so se učenci, ki so napisali več znakov, pogosteje odločili, da si jih želijo reševati. Analiza vprašalnikov je pokazala, da večina učiteljic učencem še nikoli ni omogočila preverjanja znanja na računalniku oz. preko IKT. Prav tako smo izvedele, da večina učiteljic meni, da ni mogoče zagotoviti enakih možnosti za učence pri ocenjevanju z IKT. Pomembna ugotovitev je tudi ta, da se večina učiteljic v naši anketi ne bi odločila za takšno preverjanje znanja. Magistrsko delo bo prispevalo k osvetlitvi pogojev, ki jih izpolnjujejo slovenske osnovne šole za uvedbo računalniško podprtega preverjanja znanja iz angleščine. Pokazalo bo raven digitalnih kompetenc, ki jih dosegajo učenci v 6. razredu osnovne šole, in ali obstaja interes učiteljev ter učencev za takšno preverjanje znanja. Posledično bo pomagalo k odgovoru na vprašanje, ali je takšne vrste preverjanje znanja sploh smiselno v primerjavi s klasičnimi testi na papir.20202020-09-15 07:19:47Magistrsko delo/naloga119996sl