Primerjava rezultatov analize funkcijske magnetne resonance z različnimi programskimi orodjiDemšar, Nina (Avtor) Repovš, Grega (Mentor) Vovk, Andrej (Komentor) funkcijska magnetna resonancaFunkcijska magnetna resonanca (fMR) je metoda slikanja aktivnosti možganov, ki temelji na kompleksni analizi podatkov, zbranih s pomočjo magnetnoresonančnega tomografa. Zahtevno analizo omogočajo programska orodja, kot so AFNI, FSL in SPM. Ker se analiza ponavadi opravi le v enemu izmed teh orodij, se postavi vprašanje, ali bi dobili enake rezultate, če bi podatke analizirali tudi z drugimi orodji. V magistrski nalogi smo primerjali dva fMR eksperimenta, ki smo ju analizirali s tremi različnimi programskimi orodji; po privzetih nastavitvah FSL-ja in SPM-ja, ter po priporočenih korakih za AFNI, ki nima privzetih nastavitev. Naša raziskava je bila del večje študije o hiperglikemiji, mi pa smo uporabili podatke 16 zdravih otrok in mladostnikov, ki so v glavni študiji predstavljali kontrolno skupino. Otrokom smo v študiji prikazali slike zdrave in nezdrave hrane ter slike, nepovezane s tem, mi pa smo želeli opazovati njihov čustven odziv. Pri prvem eksperimentu, kjer smo analizirali nalogo, ki ima z dogodkom povezan eksperimentalni načrt, smo primerjali čustven odziv na slike, ki smo jih klasificirali kot negativni ali nevtralni dražljaj. Pri nobenem od programskih orodij se ni pokazala razlika med eksperimentalnima pogojema, torej so bili rezultati različnih programskih orodij skladni. Pomanjkanje razlik med aktivacijama je smiselno glede na vedenjske rezultate, ki niso pokazali razlik v reakcijskem času med pogojema. Pri drugem eksperimentu, kjer smo analizirali nalogo z blok eksperimentalnim načrtom, smo primerjali pogoja opazovanja slik nezdrave hrane in nevtralnih slik. Tu se je pokazala velika variabilnost rezultatov tako v viških razlik med aktivacijama pod različnima pogojema kot v samih področjih teh razlik. Za rezultate naše raziskave je več različnih razlag, saj je med programskimi orodji veliko razlik v postopku analize. Predvsem smo poudarili pomen različnih pristopov do registracije in normalizacije ter poprave za multiple primerjave. Čeprav ti rezultati postavljajo pod vprašaj zanesljivost metode funkcijske magnetne resonance, na njihovi podlagi še ni primerno delati zaključkov. To je šele začetek eksploracije tega področja in za celostno razumevanje razlik, ki nastajajo, bo potrebnih še veliko drugih primerjav.20202020-09-15 07:19:30Magistrsko delo/naloga119994sl