Preoblikovanje medceličnih stikov v nevretenčarskih epitelih med morfogenezo integumenta in prebavnega sistemaKunčič, Katja (Avtor) Žnidaršič, Nada (Mentor) adherentni stikiseptirani stikiultrastruktura medceličnih stikovnevretenčarski epitelPorcellio scaberMedcelični stiki so kompleksne proteinske povezave med membranami sosednjih celic in so ključni za organizacijo celic v tkivu. Vedno več raziskav dokazuje, da so medcelični stiki dinamični kompleksi, ki se lahko preoblikujejo v skladu s spremembami v arhitekturi in delovanju tkiv. Podatki o strukturnem preoblikovanju medceličnih stikov izhajajo skoraj izključno iz analiz vretenčarskih tkiv. Največje spremembe v organizaciji in arhitekturi epitelov potekajo med embrionalnim razvojem, v skladu z morfogenezo različnih organov. Kljub spremembam velikosti, oblike in strukture epitelnih celic, mora biti zagotovljena vloga epitela kot pregrade ter njegova vloga v transportu snovi, pri čemer imajo ključno vlogo medcelični stiki. V nalogi smo analizirali strukturne spremembe adherentnih in septiranih stikov v epidermisu, v epitelu prebavnih žlez in v epitelu črevesa v povezavi z diferenciacijo tkiv med razvojem pri členonožcu Porcellio scaber. Epidermis in črevesni epitel sta ektodermalna epitela, epitel prebavnih žlez pa je endodermalnega izvora, zato smo lahko primerjali tvorbo in preoblikovanje stikov v izvorno različnih epitelih. Preoblikovanje stikov smo analizirali v izbranih fazah embrionalnega (S13 in S16) in postembrionalnega razvoja (marzupijske in postmarzupijske manke). Histološko organizacijo epitelov smo analizirali s svetlobno mikroskopijo, ultrastrukturno zgradbo medceličnih stikov pa s presevno elektronsko mikroskopijo. Adherentni stiki, ki so ključni za mehansko stabilizacijo, imajo podobno strukturo od faze srednjega embrija do odraslih živali. Ugotovili smo, da se nekoliko spremeni pozicija adherentnega stika v epidermisu, ki se v pozni embriogenezi pomakne bolj subapikalno. V epidermalnem in črevesnem epitelu se med razvojem izrazito spremeni ultrastruktura septiranih stikov. Posamezne septe so prvič razvidne v fazi poznega embrija tako pri epidermalnem kot pri črevesnem epitelu. Za diferenciacijo septiranih stikov med razvojem je značilno, da tvorbi posameznih sept sledi oblikovanje krajših nizov sept in na koncu tvorba diferenciranega stika iz daljših in neprekinjenih nizov sept. Nizi sept se začnejo intenzivno daljšati na prehodu živali iz embrionalne v postembrionalno fazo. Septirani stiki v epitelu prebavne žleze so pri vseh analiziranih fazah strukturno podobni, med diferenciacijo epitela je razvidno podaljšanje teh stikov. V fazi levitve pozne marzupijske manke se spremeni oblika epidermalnih celic, iz ploščate v kubično. Ultrastruktura adherentnih stikov v ektodermalnih epitelih ostane med levitvijo mank nespremenjena, septirani stiki pa se preoblikujejo v krajše in prekinjene nize sept. Pri septiranih stikih endodermalnega epitela prebavnih žlez med levitvijo manke nismo opazili sprememb. Rezultati kažejo, da na preoblikovanje medceličnih stikov vplivajo procesi razvoja organizma in tudi druge večje fiziološke spremembe, kot je levitev.20202020-09-14 14:05:00Magistrsko delo/naloga119980sl