<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119971"><dc:title>Mikroinkapsulacija trdnega jedrnega materiala z melaminsko formaldehidno smolo</dc:title><dc:creator>Novak,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Alič,	Branko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikroinkapsulacija</dc:subject><dc:subject>in situ polimerizacija</dc:subject><dc:subject>melamin-formaldehidna smola</dc:subject><dc:subject>diferenčna dinamična kalorimetrija</dc:subject><dc:subject>elektronska vrstična mikroskopija</dc:subject><dc:subject>trdni jedrni material.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem proučevala vpliv kontroliranega zniževanja in zviševanja pH vrednosti na inkapsulacijo treh različnih jedrnih materialov po treh različnih postopkih. Za trdni jedrni material sem si izbrala gvajakol-furfuril benzoksazin, 4,4'-bismaleimid-difenilmetan in N-fenilmaleimid. Procesni parametri, kot so temperatura in hitrost mešanja so bili pri vseh inkapsulacijah identični. Proces inkapsulacije se je za vse tri postopke pričel enako. Vsebino zmesi v reaktorju sem pred začetkom inkapsulacije uravnala na pH 8, nato pa sem glede na postopek uravnavala pH vrednost reakcijske zmesi.
Z diferenčno dinamično kalorimetrijo in elektronsko mikroskopijo sem ugotovila, da se je samo v primeru uporabe 4,4'-bismaleimid-difenilmetana kot jedrnega materiala le-ta uspešno in popolnoma inkapsuliral. Prav tako sem ugotovila, da se z večkratnim višanjem in sledečim zniževanjem pH vrednosti iz 6 na 8, stena mikrokapsul izboljšuje oziroma postane debelejša.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-14 11:35:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119971</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
