<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119945"><dc:title>Emocionalne dimenzije nosečnosti in konstrukt srečne matere</dc:title><dc:creator>Ovnik,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šadl,	Zdenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>emocionalno delo</dc:subject><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>materinstvo</dc:subject><dc:subject>čustva</dc:subject><dc:subject>skrb</dc:subject><dc:description>Problematiko nosečnosti in materinstva preko konceptualizacij ideologije dobre matere, intenzivnega materinstva in emocionalnega materinstva v zadnjih desetletjih kritično obravnavajo feministične teorije. Ideologije vključujejo t. i. emocionalna pravila in pravila izražanja, ki uravnavajo občutenje in emocionalno izražanje žensk v smeri doseganja (občutenja, izkazovanja) družbeno zaželenih čustev. V težnji po uskladitvi zaželenih, pričakovanih čustev in realno občutenih čustev ženske izvajajo t. i. emocionalno delo (upravljanje lastnih čustev). Pričakovana čustva, ki jih povezujemo s konstruktom srečne matere, so veselje, radost, užitek, medtem ko lahko matere realno občutijo družbeno nezaželena čustva, kot so jeza, frustracija, krivda, žalost in obžalovanje. Čustva, ki jih doživljajo matere in nosečnice, so lahko pozitivna, negativna in ambivalentna, kar kaže na razcep oziroma dvojnost čustev. V empiričnem delu na podlagi teoretskih izhodišč s pomočjo kvalitativne raziskovalne metode - intervju ugotavljam, kako družba izvaja pritisk za doseganje družbeno pričakovanih čustev pri materah v skladu s konstruktom srečne matere in kako se matere spoprijemajo z nezaželenimi ali nepričakovanimi čustvi.</dc:description><dc:publisher>[A. Ovnik]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-13 08:30:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119945</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
