Vnos prehranske vlaknine pri starejšihKrajnc, Lana (Avtor) Pajk Žontar, Tanja (Mentor) prehranaprehranska vlakninastarostnikiviri prehranske vlakninevnos prehranske vlakninekronične nenalezljive bolezniPrehrana, bogata s prehransko vlaknino, ima lahko ugoden vpliv na zdravje, saj glede na rezultate raziskav zmanjšuje tveganje za nastanek ter pogostost kroničnih nenalezljivih bolezni. Dnevni vnos prehranske vlaknine za starejše naj bi po priporočilih znašal najmanj 30 g na dan. Študije kažejo, da starejši zaužijejo premalo prehranske vlaknine, kar poveča tveganje za nastanek nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni. Starejše bi bilo smiselno spodbuditi k uživanju večjih količin prehranske vlaknine, saj so starejši najbolj nagnjeni k razvoju kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so posledica staranja organizma in nezdravega življenjskega sloga, kamor sodi tudi nezadostno uživanje prehranske vlaknine. Študije kažejo, da nezadostno uživanje prehranske vlaknine lahko poveča tveganje za zaprtje, metabolni sindrom, sladkorno bolezen tipa 2, raka debelega črevesa, raka dojk, kronično ledvično bolezen, depresijo in druge duševne motnje. O pomembnosti uživanja prehranske vlaknine bi morali izobraziti čim večje število ljudi, tudi starejše, saj bi lahko vsak posameznik z zadostnim uživanjem hrane, bogate s prehransko vlaknino, vplival na izboljšanje svojega celostnega zdravja. Cilj diplomskega dela je preučiti študije o vnosu prehranske vlaknine pri starejših ter ugotoviti ali se vnos prehranske vlaknine pri starejših sklada s priporočili. Poleg tega smo želeli preučiti kako zadosten vnos prehranske vlaknine vpliva na izboljšanje nekaterih bolezenskih stanj.[L. Krajnc]20202020-09-13 07:17:36Diplomsko delo/naloga119922sl