<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119920"><dc:title>Vnos fosforja in beljakovin pri ledvični odpovedi</dc:title><dc:creator>Hribar,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Knap,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>kronična ledvična bolezen</dc:subject><dc:subject>kronična ledvična odpoved</dc:subject><dc:subject>vnos beljakovin</dc:subject><dc:subject>vnos fosforja</dc:subject><dc:subject>podhranjenost</dc:subject><dc:subject>prehranska priporočila</dc:subject><dc:subject>dnevni vnos</dc:subject><dc:description>Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kako fosfor (P) in beljakovine vplivajo na zdravje bolnika s kronično ledvično odpovedjo (KLO). Redno spremljanje prehranskega statusa dializnih bolnikov je bistveno za doseganje optimalne prehranjenosti. V diplomski nalogi smo se najprej osredotočili na beljakovinsko-energijsko podhranjenost (PEM), ki je eden najmočnejših napovedovalcev obolevnosti in umrljivosti. Posledično je priporočen dnevni vnos beljakovin in energije precej visok, in sicer 1,2–1,4 g beljakovin/kg TM/dan ter 30–35 kcal/kg TM/dan. Nato smo se osredotočili na P in njegov pomen pri KLO. Postopno upadanje ledvične funkcije vključuje motnjo normalne homeostaze P, saj ledvice izgubijo sposobnost izločanja zadostne količine P z urinom. Obstaja tesna povezava med vnosom beljakovin in P, saj se ga največ nahaja v visoko beljakovinskih živilih in v predelani hrani v obliki aditivov. Zato morajo biti bolniki previdni, ko poskušajo doseči dnevni vnos beljakovin, da ne presežejo priporočenega vnosa P, ki pa je 800–1000 mg/dan. Prav tako ne smemo zanemariti razlike med organskimi in anorganskimi viri P. Pri KLO je nujna asistenca kliničnega dietetika, da seznani bolnika z ustrezno prehrano, ki bo najbolj ugodno vplivala na njegovo zdravje. V zadnjem delu opišemo različne pristope soočanja s težavo. Fosforjeva prehranska piramida je tudi zelo uporabno in enostavno razumljivo orodje, ki bolnikom pokaže, katera živila naj uživa. Na splošno se priporočajo beljakovinska živila visoke biološke vrednosti, ki imajo nizko vsebnost P. Za lažjo predstavo je na koncu vključen primer enodnevnega jedilnika.</dc:description><dc:publisher>[M. Hribar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-13 07:17:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119920</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
