Zaloga hrane v gospodinjstvu za izredne razmereDolšak, Doroteja (Avtor) Pajk Žontar, Tanja (Mentor) nujna zaloga hraneizredne razmerepriporočila za izredne razmerekoličine živilgospodinjstvoIzredne razmere se pojavijo pri različnih naravnih in drugih nesrečah. V zadnjem času so vse bolj, poleg naravnih, pogoste tudi druge nevarnosti. Nevarnosti lahko predstavljajo migracijski tokovi, epidemije nalezljivih bolezni in teroristični napadi. V izrednih razmerah lahko hitro ostanemo brez oskrbe z živili, ki smo jo deležni v običajnih razmerah. Tako se lahko znajdemo v situaciji, ko smo odvisni le od lastnih zalog hrane. Zato je smiselno, da smo na takšne nepredvidene dogodke pripravljeni in imamo v svojem gospodinjstvu pripravljeno ustrezno zalogo hrane. Namen diplomske naloge je bil z anketnim vprašalnikom preveriti ali Slovenci poznajo slovenska priporočila za pripravo nujne zaloge hrane ter skladnost dejanske zaloge hrane s slovenskimi priporočili. Anketirali smo 80 ljudi v starostni skupini od 21 do 85 let. Ugotovili smo, da večina anketirancev (60 %) še nikoli ni zasledila seznama živil za nujno zalogo hrane. Rezultati naloge so pokazali, da večina anketirancev doma nima pripravljene zadostne zaloge hrane, kot je navedeno v priporočilih za nujno zalogo hrane. Anketiranci so v povprečju v zadostnih količinah shranjevali krompir, rdečo peso v kisu, suhomesnate izdelke, sladkor in sol. Embalirane vode so v povprečju shranjevali le 7 % priporočene količine za nujno zalogo hrane. Rezultati so pokazali, da so anketiranci, ki živijo v manjših naseljih, imeli v povprečju večje zaloge hrane. Ugotovili smo tudi, da je večina anketirancev nakupila več hrane zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) tik pred anketiranjem.[D. Dolšak]20202020-09-13 07:16:14Diplomsko delo/naloga119904sl