<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119876"><dc:title>Vpliv urbanih zelenih površin na vrednost stanovanj</dc:title><dc:creator>Zorko,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cirman,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>PN</dc:subject><dc:subject>ekonomska vrednost</dc:subject><dc:subject>urbanizacija</dc:subject><dc:subject>zelene površine</dc:subject><dc:subject>hedonski model</dc:subject><dc:subject>načelo bližine</dc:subject><dc:subject>vrednost nepremičnin</dc:subject><dc:subject>regresijska analiza</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo raziskali interakcije med urbanimi zelenimi površinami in vrednostjo nepremičnin. Kot prvi v Sloveniji smo analizirali vpliv urbanih zelenih površin na vrednost stanovanj. Zato smo najprej preučili izdelane študije v tujini, analizirali njihove rezultate ter ugotovili, da imajo urbane zelene v večini primerov pozitiven vpliv na vrednost nepremičnin v neposredni bližini. Ker so stanovanja heterogene dobrine, v analizi upoštevamo določene značilnosti stanovanj, kot so velikost, ogrevanje, starost in podobno. V delu uporabljamo hedonski model za stanovanja, da lahko izolirano proučujemo vpliv zelene površine na vrednost stanovanja.. Zaradi obvladljivosti analize in dejstva, da največji vpliv na vrednost nepremičnin predstavlja lokacija, smo se opredelili na območje obravnave, in sicer na manjše območje, ki obsega tri katastrske občine, ter tako omejili vpliv. Analizirali smo, ali je kupec pripravljen plačati več za stanovanje v bližini urbanih zelenih površin v primerjavi s stanovanjem, ki te ugodnosti nima. Izmerili smo ekonomsko vrednost urbanih zelenih površin glede na načelo bližine, ki predpostavlja, da je vrednost stanovanj višja v neposredni bližini urbanih zelenih površin ter da se njihova vrednost niža z oddaljevanjem. Izdelali smo hedonski regresijski model, ki se najbolj prilega naboru podatkov. Ker smo v obstoječih študijah ugotovili razlike glede na velikost in tip urbane zelene površine, smo analizirali tudi te karakteristike urbanih zelenih površin. Tako smo v hedonskem modelu analizirali določene značilnosti posameznega stanovanja, njegovo najkrajšo razdaljo do urbane zelene površine ter razdaljo do posamezne značilnosti urbanih zelenih površin. Rezultati raziskave lahko predstavljajo podlago za odločitev o nakupu kot naložbi v prihodnosti za kupca ali investitorja pri nakupu ali gradnji stanovanja v bližini urbanih zelenih površin in odločevalcem v prostoru kot indikacija vpliva prostorskega načrtovanja zelenih površin na vrednost stanovanj.</dc:description><dc:publisher>[Š. Zorko]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-12 08:45:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119876</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
