<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119862"><dc:title>Raba Twitterja v političnem komuniciranju: Donald Trump</dc:title><dc:creator>Kotnik,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jontes,	Dejan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Škerlep,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Politično komuniciranje</dc:subject><dc:subject>lažne novice</dc:subject><dc:subject>Twitter</dc:subject><dc:subject>Donald Trump.</dc:subject><dc:description>Politično komuniciranje je ključni del javnega komuniciranja, ki predstavlja javno razpravljanje. Politični akterji razpravljajo o pomembnih javnih zadevah, pri čemer argumentirajo stališča »za« in »proti«. V razpravah naj bi prevladovali argumenti, ki so razumni in racionalni. V diplomskem delu se ukvarjam s političnim komuniciranjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa prek omrežja Twitter. Zanima me, ali se na tem družbenem omrežju drži osnovnih načel političnega komuniciranja. V prvem – teoretskem delu se osredotočam na opisovanje konceptov političnega komuniciranja kot politične javnosti, izpostavljena sta tudi pojma mediatizacije in digitalizacije. Skozi kritično analizo diskurza razpravljam o mediatiziranem javnem diskurzu, pri čemer je še posebej pomembno razmerje med rabo jezika v diskurzu in močjo, ki se artikulira v diskurzu. V diplomskem delu so opredeljeni tudi družbeni mediji. Posebej je izpostavljeno družbeno omrežje Twitter, ki je eno glavnih orodij političnega komuniciranja ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Z njegovim vstopom v politiko se je začelo tudi obdobje, v katerem so politiki nehali komunicirati s tradicionalnimi mediji. Trumpovo javno komuniciranje prek Twitterja bi lahko opisali kot stalen tok pretiranih, izmišljenih, bahavih, škandaloznih, zlobnih, protislovnih in dvomljivih izjav. V Združenih državah Amerike resničnost političnih izjav preverjajo novinarji, ki so specializirani za preverjanje najboljše evidence v smislu, ali so politični govori in izjave v skladu z najbolj utemeljeno evidenco glede tistega, na kar se izjave nanašajo. V empiričnem delu sem na podlagi teoretskega okvirja analizirala Trumpove tvite v okviru dogodka, ko je podjetje Twitter prvič v zgodovini njegove tvite označilo kot potencialno zavajajoče.</dc:description><dc:publisher>[K. Kotnik]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-12 08:30:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119862</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
