Strokovno znanje bodočih zdravstvenih delavcev o rokovanju s pacienti po možganski kapiHorvat, Katja (Avtor) Mahorič, Aleksandra (Avtor) Tomšič, Marija (Mentor) Galof, Katarina (Komentor) Sicherl, Zorana (Recenzent) diplomska deladelovna terapijamožganska kaprazvojno-nevrološki pristopikompetencerehabilitacija po možganski kapiUvod: Možganska kap predstavlja eno od najpomembnejših epidemioloških težav razvitega sveta, ki iz leta v leto narašča. Je še vedno med glavnimi vzroki smrtonosnosti, predvsem pa trajne prizadetosti pri odraslih. Za uspešno rehabilitacijo pacientov po možganski kapi je pomembno dobro sodelovanje zdravstvenih strokovnjakov, pacienta in njegove družine. Ključna je zgodnja oziroma takojšnja rehabilitacija, saj podpira izboljševanje in pridobivanje okvarjenih funkcij, kar mnogim pomaga k čimprejšnji samostojnosti. Strokovno znanje zdravstvenih delavcev o rokovanju s pacienti po možganski kapi je izjemno pomembno, saj lahko z nepravilnim rokovanjem tudi podaljšamo čas okrevanja. Namen: Z diplomskim delom smo želeli preko ankete ugotoviti, ali se bodoči zdravstveni delavci, trenutno študentje tretjega letnika Zdravstvene fakultete v Ljubljani smeri fizioterapija, delovna terapija in zdravstvena nega zavedajo pomembnosti strokovne obravnave pacienta po preboleli možganski kapi. Metode dela: Izvedena je bila kvantitativna metoda raziskovanja, in sicer spletna anketa na spletnem mestu 1ka.si. Anketa je vsebovala petnajst vprašanj zaprtega tipa, kar pomeni, da so odgovori že podani in preprosti za obdelavo. Vprašanja so se nanašala na rokovanje pacientov po možganski kapi, ki ga vključuje razvojno-nevrološki pristop/Bobath koncept. Vzorec je tvorilo 120 študentov Zdravstvene fakultete, iz vsake smeri po 40 študentov. Rezultati: Vsi študentje v teoriji vedo, da je možganska kap nevrološki dogodek, ki privede do različnih motoričnih in kognitivnih težav; prav tako bi vsi študentje znali prepoznati, da oseba doživlja možgansko kap. Vsi študentje se tudi zavedajo pomembnosti zgodnje rehabilitacije. 87,5 % študentov zdravstvene nege meni, da so v času študija pridobili dovolj znanja za delo s pacienti po možganski kapi, nasprotno pa meni 45 % študentov fizioterapije in 40 % študentov delovne terapije. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da študentje poznajo rokovanje s pacienti po možganski kapi. Odstopanja so se pojavila pri študentih zdravstvene nege pri vprašanjih, kaj je pomembno pri pacientu po možganski kapi v postelji, polaganju predmetov v spastično dlan, sodelovanje pri izvedbi transferja in asistenci pri izvedbi osnovnih dnevnih aktivnosti. Študentje smeri fizioterapija in delovna terapija s pacienti po možganski kapi rokujejo po razvojno-nevrološkem pristopu, študentje smeri zdravstvene nege v času študija tega pristopa ne obravnavajo.[K. Horvat, A. Mahorič]20202020-09-12 07:46:13Diplomsko delo/naloga119851sl