<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119746"><dc:title>Literarna besedila Iris Murdoch z vidika eksistencializma in feminizma</dc:title><dc:creator>Bačnik,	Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Matajc,	Vanesa	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>literatura in filozofija</dc:subject><dc:subject>angleška književnost</dc:subject><dc:subject>Iris Murdoch</dc:subject><dc:subject>eksistencializem</dc:subject><dc:subject>feminizem</dc:subject><dc:subject>človek.</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo preučuje dela angleške pisateljice in filozofinje Iris Murdoch. Osredotoča se predvsem na ideje njene filozofije in kritiko le-te. Najpomembnejšo vlogo pri tem ima filozofija J.-P. Sartra, I. Kanta in Platona, s feminističnega vidika pa filozofija Simone Weil, katere dela so ji služila za vzgled. Delo se ukvarja z literarno analizo njenih romanov, eksistencialistično filozofijo, moralo, primerjavo različnih filozofskih tekstov prej omenjenih filozofov, ki so vplivali na razvoj filozofije I. Murdoch, problematiko spola ter vlogo žensk in moških kot pripovedovalcev ter glavnih in stranskih likov. Ena izmed značilnosti, ki jih obravnavam, so tudi napetosti, ki jih lahko odkrijemo med njeno filozofijo in literaturo, prav tako pa tudi pisateljičin odpor do teoretično usmerjenega pristopa k besedilni analizi. Njena filozofska stališča se razlikujejo od stališč preostalih teoretikov, prav tako pa so tudi delno odgovorna za zmanjšanje zanimanja za branje njenih romanov oziroma literarnih del. V tem delu želim ponovno pregledati njen odnos do filozofske teorije in vpliv le-te na njena dela. Murdoch je menila, da med filozofijo in literaturo ni prelomnih razlik, saj obe iščeta resnico. V svojih romanih je uporabljala različne metode, da bi ustvarila svoj izviren izmišljen svet, poln živahnih likov in pretresljivih dogodkov. Njene fikcije ni mogoče opredeliti znotraj enega samega literarnega gibanja, saj je na nek način edinstvena mešanica, ki ponuja nešteto možnosti za interpretacijo. Njeni romani izražajo močne filozofske interese, vendar pa je kot vplivna pisateljica dvajsetega stoletja, kot ženska, ki je za prvoosebnega pripovedovalca svojih romanov izbrala prav moškega, povzročila nešteto razprav in kritik o tem, ali je tudi sama postala lutka patriarhalne družbe. Zaradi tega se bom v svojem delu oprla tudi na teorije S. Weil, feministične filozofinje, ki se je ukvarjala predvsem z družbenim sporom med moškim in žensko, vplivom religije na življenja ljudi, prav tako pa tudi s splošnim stanjem človeškega bitja.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-11 08:16:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119746</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
