Presejalni testi novorojenčka – poznavanje in uspehi dosedanjega presejanja v Sloveniji in v tujiniHrast, Tina (Avtor) Žerjav-Tanšek, Mojca (Mentor) Skubic, Metka (Recenzent) diplomska delababištvopresejalni testi novorojenčkovrazširjeno presejanjeznanještudentiUvod: Presejanje za določeno bolezensko stanje je testiranje navidezno zdrave populacije, da bi našli tiste posameznike, ki imajo bolezen. Presejanje sodi med sekundarno preventivo, s katero bolezen odkrivamo pred pojavom bolezenskih sprememb oziroma simptomov. Pozitivnemu rezultatu presejalnega testa vedno sledi potrditveno diagnosticiranje. Presejalno testiranje novorojenčkov v Sloveniji poteka v vseh porodnišnicah v 48–72 urah po otrokovem rojstvu. Novorojenčku odvzamemo kri v okviru zgodnjega odkrivanja redkih bolezni, izmerimo nasičenost krvi s kisikom in opravimo testiranje sluha z otoakustično emisijo (TEOAE). Ultrazvok kolkov takoj po otrokovem rojstvu ni potreben in ga opravimo do 4. meseca starosti le ob prisotnosti dejavnikov tveganja oziroma prirojenih nepravilnostih. Namen: V diplomskem delu želimo na kratko predstaviti presejalno testiranje in raziskati, v kako dobro so z njim seznanjeni študenti babištva in zdravstvene nege na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Metode dela: V prvem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Znanstvene prispevke smo iskali v elektronskih podatkovnih bazah PubMed, Cobiss.si in Google Scholar. Pri iskanju literature smo se omejili na slovenski in na angleški jezik ter objave zadnjih 10 let. V drugem delu naloge smo uporabili empirično metodo dela. Podatke smo pridobili s spletno anketo 1Ka, ki je bila aktivna med 14. aprilom 2020 in 13. majem 2020. Rezultati: Med študenti babištva in študenti zdravstvene nege v znanju nismo ugotovili bistvenih razlik. Povprečno število doseženih točk je pri študentih babištva je bilo 11,8 točke, pri študentih zdravstvene nege pa 11,4 točke od vseh možnih 20 točk. Enako velja tudi za razlike glede na letnik študija. Večina študentov obeh študijskih smeri meni, da je njihovo znanje s področja presejalnega testiranja pomanjkljivo. Razprava in zaključek: Rezultate ankete smo statistično obdelali. Veljavnost hipotez smo preverjali z Mann-Whitneyjevim U-testom in dokazali, da med študijskimi smermi in letniki študija v znanju ni bistvenih razlik. Za lažje tolmačenje rezultatov oziroma določitev meje zadovoljivega obsega znanja smo kot uspešnost testa določili mejo 60 % osvojenih točk. Mejo so presegli samo študenti 3. letnika babištva. Samo 8 študentov babištva (14 %) meni, da ima dovolj znanja, medtem ko 48 študentov (83 %) trdi, da je njihovo znanje pomanjkljivo. Podobno ugotavljamo tudi pri študentih zdravstvene nege. Samo štiri študenti (10%) so zadovoljni z obsegom pridobljenega znanja, kar 33 študentov (79 %) pa meni, da vedo premalo. Ugotavljamo torej, da bi študenti s področja presejalnega testiranja potrebovali bistveno več teoretičnega in praktičnega znanja.[T. Hrast]20202020-09-11 07:46:09Diplomsko delo/naloga119727sl