<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119705"><dc:title>Biotehnološko žlahtnjenje ajde (Fagopyrum spp.)</dc:title><dc:creator>Fabjan,	Primož	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Luthar,	Zlata	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ajda</dc:subject><dc:subject>biotehnološko žlahtnjenje</dc:subject><dc:subject>tkivne kulture</dc:subject><dc:subject>haploidi</dc:subject><dc:subject>mikropropagacija</dc:subject><dc:subject>reševanje nezrelih embrijev</dc:subject><dc:subject>transformacije</dc:subject><dc:subject>molekulski markerji</dc:subject><dc:subject>NGS</dc:subject><dc:description>Ajda (Fagopyrum spp.) je dvokaličnica, ki je zaradi načina pridelave, predelave in uporabe uvrščena med žita. Gospodarsko pomembni sta predvsem dve vrsti, navadna ajda (Fagopyrum esculentum Moench) in tatarska ajda (Fagopyrum tataricum Gaertn.). Zaradi nizkih pridelkov in nepoznavanja ajda ni svetovno pomembna poljščina. V zadnjih letih zanimanje zanjo narašča, saj ima mnogo pozitivnih učinkov na zdravje ter je zelo trpežna, prilagodljiva in nezahtevna rastlina. Klasično žlahtnjenje pri ajdi je časovno zamudno, njegov uspeh pa otežujejo predvsem močno razvit samoinkompatibilnostni mehanizem pri navadni ajdi ter visoka stopnja heterozigotnosti, zato je v žlahtnjenju ajde vse več zanimanja za uporabo sodobnih biotehnoloških metod. Rastlinske tkivne kulture so ene izmed pomembnih metod v sodobnem žlatnjenju. Pri ajdi so poročali o uspešni in vitro regeneraciji iz različnih izsečkov (iz kotiledonov, hipokotilov, meristemov, nezrelih cvetov, prašnic …), vendar je frekvenca regeneracije nizka in močno odvisna od genotipa, zato bo treba razviti hitre in enostavne postopke, ki bodo omogočali visoko stopnjo regeneracije in dajali ponovljive rezultate. S pomočjo reševanja nezrelih embrijev se da uspešno pridobivati medvrstne križance. Postopki za pridobivanje haploidov pri ajdi niso optimizirani, bi pa z njihovo pomočjo lahko pridobili hibridne sorte navadne ajde. Tako kot metode tkivnih kultur je treba optimizirati tudi tehnike genskih transformacij, da bodo uporabne v proučevanju funkcij genov in pridobivanju transgenih rastlin. Pri ajdi so bili razviti različni markerski sistemi (RAPD, AFLP in SSR), s katerimi so bile izdelane genske karte, mapiranih je bilo tudi nekaj agronomsko pomembnih genov in QTL. Največji potencial predstavljajo tehnike sekvenciranja NGS, ki bodo pospešile identifikacijo agronomsko pomembnih genov in razvoj uporabnih markerskih sistemov, kar bo omogočilo požlahtnitev sort z večjimi pridelki, še boljšo prehrambeno vrednostjo in večjo toleranco na abiotske strese.</dc:description><dc:publisher>[P. Fabjan]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-11 07:15:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119705</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>