<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119698"><dc:title>Priprava in karakterizacija aluminij-kalcijevega titanata(IV)</dc:title><dc:creator>Dežan,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Golobič,	Amalija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>aluminij-kalcijev titanat(IV)</dc:subject><dc:subject>sintranje</dc:subject><dc:subject>mokra kemijska sinteza</dc:subject><dc:subject>rentgenska praškovna difrakcija</dc:subject><dc:subject>vrstična elektronska mikroskopija</dc:subject><dc:subject>Rietveldova metoda.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem se osredotočil na pripravo keramične spojine aluminij-kalcijev titanat(IV) (okrajšano CTA). Sledila je še strukturna karakterizacija, saj po sklepih preteklih del elementna sestava ni bila jasno opredeljena, struktura pa še ne določena.
V okviru priprave CTA sem se omejil na sintezo v obliki žganja dobro zmletih reaktantov do produkta (sintranje) ter na tvorbo trdnih reaktantov iz raztopine preko precipitacije (t.i. mokra kemijska sinteza), ki sem jih nato tudi sintral do produkta. Da bi zagotovil tem boljšo pretvorbo reaktantov v produkt sem sledil stehiometriji reakcije na dve predvideni elementni sestavi CTA in sicer CaTi3Al8O19 ter Ca3Ti8Al12O37.
V okviru karakterizacije CTA smo uporabili dve metodi in sicer rentgensko praškovno difrakcijo (XRPD) ter površinsko analizo s pomočjo vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM). S pomočjo računalniškega programa CSM sem izvedel kvalitativno fazno analizo. S programom Topas pa sem z Rietveldovo metodo prilagajanja izračunanega difraktograma izmerjenemu naredil kvantitativno fazno analizo in na izbranem vzorcu tudi strukturno določitev CTA. To strukturo sem prikazal s programom ATOMS. S pomočjo SEM mikroskopije in EDS analize sem določil elementno sestavo faz v izbranih vzorcih. Tako EDS analiza faze CTA kot njena strukturna določitev potrjujeta CTA s formulo CaTi3Al8O19.
Med izvajanjem analiz sem pogosto opazil prisotnost neznane faze, ki mi je ni uspelo identificirati, je pa njen difraktogram zelo podoben difraktogramom spojin tipa CaTi(3-x)ZrxO7. Ali je cirkonij pri ponovnih sintranjih na nek način res vstopil v sistem, ali pa gre za še nepoznano snov s podobno zgradbo, bo stvar prihodnjih preučevanj.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-10 17:00:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119698</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
