<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119691"><dc:title>Strategija razvoja biosenzorjev imunskega odziva v krompirju</dc:title><dc:creator>Levak,	Valentina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gruden,	Kristina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolinar,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>rastlinski imunski odziv</dc:subject><dc:subject>proteinazni inhibitor</dc:subject><dc:subject>luciferazni test aktivnosti promotorjev</dc:subject><dc:subject>jasmonska kislina</dc:subject><dc:subject>transkripcijska regulacija</dc:subject><dc:description>Kadar rastlina doživi stres, naj bo biotskega ali abiotskega izvora, v ogroženih celicah pride do imunskega odziva. Informacija o vrsti stresa se prenese med celicami s hormoni in drugimi signalnimi molekulami, ki nastajajo med celičnim imunskim odzivom.
Imunski odziv lahko spremljamo v tkivu skozi čas preko aktivnosti promotorjev genov, ki so vključeni v regulatorno omrežje imunskega odgovora. Z izbiro promotorja gena iz določene signalne poti imunskega odziva lahko sledimo prostorsko-časovni dinamiki aktivacije izbranih genov in s tem širjenju imunskega odgovora.
V magistrskem delu smo preverjali ustreznost treh metod za testiranje nativnih inducibilnih rastlinskih promotorjev po prehodni transformaciji tobaka Nicotiana benthamiana. Te metode so: kvalitativni test z glukuronidazo, kvantitativni test z luciferazo in konfokalna makroskopija. Ugotovili smo, da je test z luciferazo najprimernejši za ta namen, saj je hiter, občutljiv in ponovljiv ter omogoča spremljanje aktivnosti promotorja in vivo pri večjem številu vzorcev in skozi čas. Test smo nato optimizirali za naš namen.
Reporterske proteine, ki smo jih uporabili za preverjanje metod, smo izražali pod kontrolo nativnih promotorjev genov PR1b, Pti5, MC in CPI8. Prvi trije so bili iz genomske DNA krompirja (Solanum tuberosum) že pomnoženi, promotorska zaporedja CPI8 pa smo pomnožili iz genoma kultivarjev krompirja Rywal in Désirée na podlagi referenčnega zaporedja podvrste Phureja ter analizirali predvidene cis-regulatorne regije. Aktivnost izbranih različic promotorjev CPI8 ob indukciji z jasmonsko kislino smo preverjali po prehodni transformaciji tobaka z optimiziranim luciferaznim testom. Različico, pri kateri je bilo izražanje luciferaze najmočnejše, smo izbrali za biosenzor signalne poti jasmonske kisline in ga bomo uporabili za stabilno transformacijo rastlin krompirja za nadaljnje proučevanje rastlinskega odziva na stres. 
Nova spoznanja o nastanku in razširjanju imunskega odziva pri rastlinah nam pomagajo razumeti potek rastlinskih bolezni in rastlinskega odgovora na kombinacije različnih stresorjev. To razumevanje je ključno pri pripravi novih, odpornejših sort.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-10 16:25:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119691</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>