<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119673"><dc:title>Bioinformacijska analiza heterodimerizacije človeških α-aktininov-1 in -4</dc:title><dc:creator>Godec,	Ajda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavšič,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>heterodimerizacija</dc:subject><dc:subject>α-aktinin-1</dc:subject><dc:subject>α-aktinin-4</dc:subject><dc:subject>bioinformatika</dc:subject><dc:subject>fosforilacija</dc:subject><dc:description>α-Aktinini so proteini, ki sodelujejo pri povezovanju aktinskih filamentov v večdimenzionalne strukture. Na splošno so sestavljeni iz aktin-vezavne domene, osrednje paličaste domene in kalmodulinu podobne domene. Funkcionalno proteinsko enoto predstavlja antiparalelni homodimer. α-aktinin -1 in -4 sta bila dolgo časa obravnavna kot ločena homodimerna proteina, pred kratkim pa so raziskave potrdile obstoj njunih heterodimerov v rakavih celičnih linijah. Namen našega dela je bil z analizo zaporedij in modelov struktur ovrednotiti stabilnost heterodimera, tudi v luči fosforilacije aminokislinskih ostankov. Poravnava aminokislinskega zaporedja α-aktinina-2, katerega struktura je znana, z zaporedjem izooblik 1 in 4 kaže na visok delež identičnosti    (za izoobliko 1 78 %, za izoobliko 4 pa 75 %), kar nam je omogočilo pripravo modelov homodimerov in heterodimera izooblik 1 in 4 z relativno visoko stopnjo zanesljivosti. Stična površina  modela heterodimera so pokazali, da obsega 5.167,8 Å2, med podenotama pa prevladujejo hidrofobne interakcije, kar potrjujejo tudi rezultati  analize s strežnikom InterProSurf. To dejstvo potrjuje še negativna vrednost ΔiG (-28 kcal/mol), ki predstavlja merilo za tvorbo hidrofobnih interakcij. Vrednost je bila izračunana z orodjem PDBePISA. Na osnovi podatkov strežnika InterProSurf in spletnega orodja PDBePISA predvidevamo, da je na stični površini med podenotama heterodimera vključenih 94 aminokislinskih ostankov α-aktinina-1, pri α-aktininu-4 pa 100. Preko napovedi fosforilacije s strežnikom NetPhos 3.1 za napoved fosforilacijskih mest in pa podatkovnih baz o fosforilaciji proteinov qPhos in EPSD predpostavljamo 4 (α-aktinin-1) oziroma 6 (α-aktinin-4) fosforilacijskih mest, ki se nahajajo na stični površini podenot in bi kot taka lahko potencialno imela vpliv na stabilnost heterodimera.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-10 12:35:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119673</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
