<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119660"><dc:title>Termodinamske lastnosti mešanic vode in amonijaka ter vode in metanola</dc:title><dc:creator>Žibert,	Taja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Urbič,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>računalniška simulacija Monte Carlo</dc:subject><dc:subject>model Mercedes-Benz</dc:subject><dc:subject>vodne mešanice</dc:subject><dc:subject>solvatacija nepolarnega topljenca</dc:subject><dc:subject>termodinamične in strukturne lastnosti</dc:subject><dc:description>Z računalniškimi simulacijami Monte Carlo (MC) smo v izotermno-izobarnem sistemu določili termodinamične in strukturne lastnosti mešanic amonijak-voda ter metanol-voda. Zanimale so nas čiste mešanice in solvatacija nepolarnega topljenca v neskončnem razredčenju obeh preučevanih mešanic. Pri tem smo uporabili dvodimenzionalne modele Mercedes-Benz (MB). Molekuli vode in amonijaka lahko opišemo podobno. Obe sta sestavljeni iz enega Lennard-Jonesovega diska, razlikujeta se v pripadajočem številu simetričnih rok glede na možnosti tvorbe vodikovih vezi. Modelni metanol je sestavljen iz diska, ki sta mu dodani dve roki in predstavlja hidroksilno skupino, ter dodatnega diska, ki predstavlja metilno skupino.
Pri izračunu termodinamičnih lastnosti smo določili, kako se gostota, razteznostni koeficient, koeficient izotermne stisljivosti in toplotna kapaciteta pri konstantnem tlaku spreminjajo z naraščajočo temperaturo in deležem bodisi amonijaka bodisi metanola v ustrezni mešanici. V nadaljevanju smo izrisali posnetke preučevanih sistemov, parske porazdelitvene funkcije in naredili analizo vodikovih vezi ter analizo velikosti skupkov.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-10 10:25:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119660</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
