<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119658"><dc:title>Vpliv diskretne razporeditve naboja na silo med nabitimi nanodelci</dc:title><dc:creator>Štefanič,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Reščič,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>MC simulacije</dc:subject><dc:subject>diskretizacija naboja</dc:subject><dc:subject>DLVO teorija</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo izvedli Monte Carlo (MC) simulacije na ionskih sistemih med dvema zporednima zvezno in diskretno nabitima površinama. Tak sistem je približek, ki nam omogoča vpogled v interakcije med nabitimi delci. S simulacijami smo želeli ugotoviti, kako diskretizacija naboja na površinah vpliva na silo med dvema delcema v primerjavi s silo pri zvezni nabitosti. Preverili smo tudi, ali imajo različne vrste diskretizacije različen vpliv na silo. Pri diskretni razporeditvi naboja se na površini delcev gosto naberejo protiioni, zaradi česar bi pričakovali manjši odboj med delcema. Izračun osmotskega tlaka na podlagi kontaktnih vredosti koncentracijskih profilov protiionov pa je namesto tega prikazal močno odbojno silo. Na podlagi tega lahko sklepamo o neustreznosti te enačbe pri opisovanju modelov, kjer se na površini delca nahaja diskretno razporejen naboj. Med zvezno nabitimi stenami smo v skladu s teorijo pri ustreznih pogojih opazili efektivno privlačno silo. Za manjše diskretne naboje, ki so po površini razpršeni tako, da posnemajo zvezno razporeditev, smo opazili veliko ujemanje z zvezno razporeditvijo med tlaki in koncentracijskimi profili. Večjih razlik med mrežno in naključno mobilno razporeditvijo nismo opazili.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-10 10:10:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119658</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>