<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119599"><dc:title>Problematika zastajanja in sanacije mulja v Zbiljskem jezeru</dc:title><dc:creator>Pipan,	Urban	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trobec,	Tajan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Zbiljsko jezero</dc:subject><dc:subject>mulj</dc:subject><dc:subject>sanacija</dc:subject><dc:subject>hidroelektrarna Medvode</dc:subject><dc:subject>hidrogeografija.</dc:subject><dc:description>Proces zamuljevanja je prisoten na domala vseh akumulacijah pred hidroelektrarnami, med
drugim tudi na Zbiljskem jezeru. Zaradi prevelike količine usedlega mulja so v Zbiljskem jezeru
izvedli sanacijo že med letoma 1995 in 1997. Zaradi ponovnega kopičenja mulja v jezeru bo
tak poseg v bližnji prihodnosti verjetno treba ponoviti. V zaključni seminarski nalogi je
predstavljen vpliv mulja na vodno akumulacijo Zbiljskega jezera ter posledice prevelikih
količin le-tega. Prav tako so predstavljene uveljavljene sanacije in ravnanje z izčrpanim
muljem. Glede na sanacije so bile izdelane smernice o tem, kako najoptimalneje izvesti novo
sanacijo mulja na območju Zbiljskega jezera. Po ugotovitvah zaključne seminarske naloge bi
bilo najbolje, da bi iz območja prvotne deponije, torej območja Zbiljske dobrave, načrpan mulj
iz prvotne sanacije premestili na območje gramoznih jam v bližini jezera. Mulj, ki bi se ga
izčrpalo na območju Zbiljskega jezera pod vasjo, kjer prihaja do največjega zastajanja mulja,
pa bi se odlagalo na območje prvotne deponije.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-10 08:15:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119599</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
