<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119598"><dc:title>Vpliv kakovosti in števila slik FDG-PET možganov na obliko značilnega presnovnega vzorca pri Alzheimerjevi bolezni</dc:title><dc:creator>Tomanič,	Tadej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simončič,	Urban	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Trošt,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Alzheimerjeva bolezen (AD)</dc:subject><dc:subject>FDG-PET</dc:subject><dc:subject>SSM/PCA</dc:subject><dc:subject>ADRP</dc:subject><dc:subject>ADNI</dc:subject><dc:description>Demenca je sindrom, pri katerem pride do motenj višjih živčnih funkcij, ki so tako hude, da vplivajo na bolnikove vsakodnevne dejavnosti. Pogosto je posledica Alzheimerjeve bolezni 
(ang. $\textit{Alzheimer's disease}$, AD), ki je najbolj razširjena nevrodegenerativna bolezen možganov. Zaradi podobnih kliničnih znakov predstavljajo nevrodegenerativne bolezni možganov precejšen diagnostični izziv, zato se pojavlja vedno večja potreba po objektivnem biološkem označevalcu, s pomočjo katerega bi lahko prisotnost bolezni potrdili že v začetnih fazah razvoja. 

Za čim uspešnejšo in natančnejšo postavitev diagnoze se med drugim poslužujemo funkcijskega slikanja možganov s pozitronsko emisijsko tomografijo (ang. $\textit{positron emission tomography}$, PET). Pri slikanju preiskovancu intravenozno apliciramo radiofarmak fluorodeoksiglukozo (ang. $\textit{fluorodeoxyglucose}$, FDG), kemijski analog deoksiglukoze, ki se porazdeli po celem telesu, vključno z možgani. Gostota FDG v možganih je višja v področjih z višjo presnovno aktivnostjo in nižja v področjih z nižjo presnovno aktivnostjo. S kvalitativno analizo slik FDG-PET možganov lahko odkrijemo spremembe v presnovni aktivnosti možganov, ki so posledica Alzheimerjeve bolezni, še preden je vidna atrofija možganov na strukturnih slikah. Z uporabo skalirnega podprofilnega modela, ki temelji na analizi glavnih komponent (ang. $\textit{Scaled Subprofile Model/Principal Component Analysis}$, SSM/PCA), lahko na podlagi slik FDG-PET možganov bolnikov in zdravih kontrolnih preiskovancev identificiramo značilen presnovni možganski vzorec Alzheimerjeve bolezni (ang. $\textit{Alzheimer's disease-related pattern}$, ADRP). 

Na obliko in klinično uporabnost ADRP vplivajo številni parametri. V tem magistrskem delu raziskujemo učinek tehnične kakovosti in števila slik FDG-PET možganov, ki jih uporabimo pri identifikaciji, na obliko, diagnostično moč in klinično uporabnost ADRP. Pri tem na kratko predstavimo značilnosti Alzheimerjeve bolezni in osnove slikanja s PET ter opišemo celoten postopek izbora in predpriprave slik FDG-PET ter identifikacije in validacije ADRP. V nadaljevanju identificiramo in z različnimi kvalitativnimi ter kvantitativnimi metodami preverimo tri različne ADRP, nakar na osnovi validacije preverimo hipoteze, ki smo si jih zastavili pred pričetkom dela.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-10 08:15:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119598</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>