<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119585"><dc:title>Trije čateški dvorci: lastniški, upravni, dediščinski, gospodarski in kulturni vidik</dc:title><dc:creator>Oštrbenk,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Golec,	Boris	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dvorec</dc:subject><dc:subject>dvor</dc:subject><dc:subject>Čatež ob Savi</dc:subject><dc:subject>Straža</dc:subject><dc:subject>Cerina</dc:subject><dc:subject>Dvorica</dc:subject><dc:subject>Dvorce</dc:subject><dc:subject>samostan Kostanjevica</dc:subject><dc:subject>lokalna zgodovina</dc:subject><dc:subject>stavbna dediščina</dc:subject><dc:description>Trije čateški dvorci: lastniški, upravni, dediščinski, gospodarski in kulturni vidik
Diplomsko delo skuša z opiranjem na arhivske in druge vire predstaviti zgodovinski razvoj treh dvorcev na območju župnije Čatež ob Savi: vinskega dvorca Straža v Cerini, dvorca Dvorica v današnjem naselju Dvorce in dvora Čatež na Čatežu ob Savi. Vsak od dvorcev je vse od svojih srednjeveških začetkov do propada oziroma do svoje zapuščine v sodobnem času predstavljen v lastnem poglavju. Ta so členjena glede na spreminjanje njihovega lastništva, ki je kot eden najbolj ključnih dejavnikov vplival na razvojni proces dvorcev, na njihovo vlogo v lokalnem zgodovinskem kontekstu ter na izoblikovanje njihove podobe v kolektivnem spominu domačinov. Pri vseh treh dvorcih je kot lastnik in upravitelj ključno vlogo v njihovi evoluciji odigral cistercijanski samostan Kostanjevica, medtem ko si je njemu nasproti za prevlado na tem mejnem interesnem območju prizadevalo gospostvo Mokrice. V nadaljnjih stoletjih so širši modernizacijski procesi sekularizacije, zmanjševanja vloge plemstva na Kranjskem in drobljenje kmečkega prebivalstva vplivali tudi na spreminjanje namembnosti dvorcev, naposled, v primeru Dvorice in Čateža, pa privedli do njunega propada. Pri dvorcu Straža, ki se je ohranil vse do danes, je predstavljena tudi njegova podoba in interpretacija v kolektivnem spominu lokalnega prebivalstva.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-10 07:46:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119585</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
