<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119579"><dc:title>Korelacija med izidom Testa za oceno statičnega ravnotežja in gibanjem središča pritiska</dc:title><dc:creator>Močilar,	Metka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rugelj,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>statično ravnotežje</dc:subject><dc:subject>Test za oceno statičnega ravnotežja</dc:subject><dc:subject>pritiskovne plošče</dc:subject><dc:subject>gibanje središča pritiska</dc:subject><dc:description>Uvod: Ravnotežje je sposobnost ohranjanja telesnega težišča nad podporno ploskvijo, ki ga kompleksni senzomotorični sistemi učinkovito uravnavajo s pomočjo senzoričnega priliva iz vidnega, proprioceptivnega in vestibularnega sistema. Test za oceno statičnega ravnotežja (angl. Balance error scoring system, BESS) je prenosen, poceni in objektiven klinični test, ki je bil razvit za oceno učinkov blage poškodbe glave na statično ravnotežje. Pritiskovna plošča nam omogoča sočasno merjenje gibanja središča pritiska (SP) med izvajanjem testa. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti korelacije med številom napak pri posamezni nalogi BESS in gibanjem središča pritiska pri zdravih mladih osebah. Metode dela: Sodelovalo je 17 mladih zdravih oseb (21,0 ± 0,94 let), z odsotnostjo poškodbe spodnjih udov in pretresa možganov v zadnjih šestih mesecih pred raziskavo. Testiranje se je izvajalo v Biomehanskem laboratoriju s pomočjo pritiskovne plošče Kistler 9286 AA, na kateri smo izvajali BESS. Test sestavljajo trije položaji pri zaprtih očeh (stoja s stopali skupaj, stoja na eni nogi in stoja stopalo pred stopalo) na dveh različnih površinah (trda in mehka podlaga). Vsaka meritev je trajala 20 sekund pri frekvenci vzorčenja gibanja SP 200 Hz, pri kateri smo opazovali spremenljivke poti mediolateralno (ML) in anteroposteriorno (AP) ter hitrost. Za izračun korelacij med gibanjem SP in številom točk smo uporabili Spearmanov koeficient korelacije. Rezultati: Pri položaju s stopali skupaj na trdi in mehki podlagi ni bilo možno izračunati korelacij, saj so vsi preiskovanci naredili 0 napak. Število točk pri vseh ostalih položajih testa BESS zmerno do močno korelirajo z gibanjem SP, razen pri stoji na eni nogi na mehki podlagi, ki šibko korelira. Gibanje SP pri položajih na trdi podlagi je imelo s skupnim številom točk BESS zmerno do močno korelacijo, medtem ko je bila korelacija na mehki podlagi šibka, z izjemo hitrosti in poti ML gibanja SP pri položaju na eni nogi na mehki podlagi, ki sta bili močni. Razprava in zaključek: Raziskava je pokazala, da število točk pri vseh položajih, razen pri stoji s stopali skupaj, pri katerih je zaznan učinek tal, zmerno do močno korelirajo z gibanjem SP. Izjema je le stoja na eni nogi na mehki podlagi, ki šibko korelira. Podobno je bilo ugotovljeno tudi v dosedanjih študijah. Gibanje SP pri stoji na eni nogi na trdi podlagi ima najmočnejše korelacije s številom točk naloge in s skupnim številom točk, kar nam omogoča, da lahko posameznike z oslabljenim ravnotežjem in ob pomanjkanju časa testiramo samo v tem položaju. V prihodnje bi bilo smiselno preučiti vpliv različnih športov na izid, korelacije med gibanjem SP in vrsto napake pri BESS ter vpliv starosti (nad 65 let) na skupno število točk.</dc:description><dc:publisher>[M. Močilar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-10 07:46:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119579</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
