<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119574"><dc:title>Nerazumevanje in obvladovanje tujega - red v senci  iz-rednega</dc:title><dc:creator>Dolinšek,	Andraž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Komel,	Dean	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tuje</dc:subject><dc:subject>mišljenje reda</dc:subject><dc:subject>hermenevtika</dc:subject><dc:subject>absolutizacija tujega</dc:subject><dc:subject>nerazumevanje</dc:subject><dc:subject>iz-redno</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu obravnavam položaj, razumevanje in spremembe v odnosu do tujega v dveh kontekstih: kontekstu mišljenja reda in kontekstu filozofske hermenevtike. Najprej analiziram premeno reda iz njegove klasične forme v moderno in pri tem opozarjam na vznik in položaj tujega kot relativno tujega. Nato analiziram pot hermenevtike od klasične/antične k moderni filozofski hermenevtiki kot jo opredeljuje Hans-Georg Gadamer in orišem njen odnos do tujega. Nadalje opozorim na spremembo in prehod tujega od relativnega k absolutnemu tujemu. Pri tem se opiram predvsem na zaključke, ki jih o tujem postavlja Bernhard Waldenfels. Absolutizacijo tujega in težave, ki jih ta prinaša, razložim na primeru kolonializma kot specifičnega modernega reda. V naslednjem koraku zaznam zagato hermenevtike v odnosu do absolutizacije tujega, ki jo izvede moderno [kolonialno] mišljenje reda. Kot rešitev za nastalo situacijo predlagam odpiranje hermenevtike za vprašanja moči oziroma vprašanja političnega. Situacijo v kateri se znajde absolutno/absolutizirano tuje pojasnjujem z vpeljavo pojma nerazumevanja [la mésentente ], ki ga okarakterizira Jacques Rancière. Na tej podlagi vzpostavljam enakost pogojev javljanja med tujim in lastnim oziroma tujim in znanim, tako znotraj horizonta mišljenja reda, kot znotraj filozofske hermenevtike, ki predstavlja točko vstopa v analizo smisla in mišljenja kot takega. V zaključku rekonceptualiziram pojem tujega kot nečesa iz-rednega, kar je vselej hkratno z lastnim, je že-tu/prisotno in kot tako konstitutivno za mišljenje reda na eni in vpraševanje po smislu na drugi strani. Takšno tuje je vselej potrebno ohranjati in z njim živeti, ne pa ga v celoti izničiti.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-10 07:45:57</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119574</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
