<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119565"><dc:title>Motiv Poslednje sodbe kot naročniški motiv v staronizozemskem slikarstvu 15. stoletja</dc:title><dc:creator>Jocif,	Vida	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Germ,	Tine	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poslednja sodba</dc:subject><dc:subject>staronizozemsko slikarstvo</dc:subject><dc:subject>apokalipsa</dc:subject><dc:subject>naročniki</dc:subject><dc:subject>mecenstvo</dc:subject><dc:subject>krilni oltarji</dc:subject><dc:subject>zasebna pobožnost</dc:subject><dc:subject>vizije</dc:subject><dc:description>Zaključna seminarska naloga se ukvarja z motivom Poslednje sodbe v staronizozemskem slikarstvu, osredotoča pa se na naročnike in najrazličnejše povode, ki so botrovali njihovi izbiri umetnikov in ikonografskega programa. Motiv Poslednje sodbe snov za upodabljanje jemlje predvsem iz Razodetja evangelista Janeza, način upodabljanja pa se je tekom časa spreminjal. Čeprav je Poslednja sodba kot ikonografski motiv v krščanski sakralni umetnosti v bolj ali manj kompleksni obliki prisotna že od vsega začetka, je zanimanje zanjo v 15. stoletju znova vzniknilo. Naročanje je bilo vezano na novonastali družbeni sloj meščanstva, predvsem trgovcev in dvornih birokratov, ki sta jih v naročanje med drugim vodila tudi za izbrano obdobje specifično doživljanje človeškega življenja, greha, krivde in poslednjih stvari ter vpliv zasebne pobožnosti in nadnaravnih vizij.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-10 07:45:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119565</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
