Ampelografske in tehnološke značilnosti tolerantnih sort vinske trte iz trsnega izbora Republike Slovenije v letu 2020Švajger, Anže (Avtor) Rusjan, Denis (Mentor) vinska trtasortatolerantnostampelografijatehnološke značilnostiŽlahtna vinska trta (Vitis vinifera L.) je občutljiva na pepelovko vinske trte (Erysiphe necator (Schwein.) Burrill), peronosporo vinske trte (Plasmopara viticola (Berk. & M.A. Curtis) Berl. & De Toni) in sivo grozdno plesen (Botrytis cinerea Pers.). Nekatere samorodne ameriške in azijske sorte in vrste so skozi evolucijo razvile tolerantnost ali celo odpornost za naštete glive. Prvi križanci oziroma potomci tovrstnih trt niso bili toliko tolerantni na te glive, kot so si žlahtnjitelji želeli oziroma pričakovali. Veliko težavo pa je predstavljala tudi »foxy« aroma, ki je značilna za ameriške samorodne vrste. S povratnimi križanji z žlahtno vinsko trto (Vitis vinifera L.) so dosegli, da v pridobljenih križancih prevladuje genom žlahtne vinske trte. V Sloveniji je bilo v okviru introdukcije preizkušenih tudi nekaj interspecifičnih sort, to so sorte 'Johanniter', 'Solaris', 'Muscaris', 'Souvignier gris', 'Fleurtai', 'Soreli' in 'Merlot Kanthus', ki se jih bo v letu 2020 tudi vpisalo v trsni izbor RS. Po večletnem spremljanju naštetih sort v slovenskih razmerah, je najboljše rezultate pokazala sorta 'Johanniter', ki kaže največjo tolerantnost za glive pepelovke in peronospore vinske trte. Za večino medvrstnih križancev je značilno, da ima količina pridelka skozi leta zelo velika nihanja, kar je tudi največja težava. Kljub tolerantnosti je potrebno vinograd zasajen z medvrstnimi križanci tretirat s fitofarmacevtskimi pripravki, vendar v manjšem obsegu kot pri integrirani pridelavi grozdja in vina.[A. Švajger]20202020-09-10 07:15:43Diplomsko delo/naloga119560sl