<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119559"><dc:title>Ampelografija in sortna ampelotehnika žlahtne vinske trte (Vitis vinifera L.) sorte 'Istrska malvazija'</dc:title><dc:creator>Sanabor,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rusjan,	Denis	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vinska trta</dc:subject><dc:subject>vinogradništvo</dc:subject><dc:subject>ampelografija</dc:subject><dc:subject>grozdje</dc:subject><dc:subject>vino</dc:subject><dc:subject>kakovost</dc:subject><dc:subject>'Istrska malvazija'</dc:subject><dc:description>Sorta 'Istrska malvazija' je tradicionalna sorta vinorodne dežele Primorska, kjer je med belimi sortami najbolj zastopa žlahtno vinsko trto. Zasajena je na 967,7 ha in več kot polovico vseh zasajenih površin s to sorto je v vinorodnem okolišu Slovenska Istra. Sorto tradicionalno gojijo tudi na Hrvaškem in v Italiji. Zaradi podobnosti v imenu obstaja več domnev o izvoru sorte. Sorti 'Istrska malvazija' ustreza gojitvena oblika sylvoz, v Sloveniji pa je največ imamo na gojitveni obliki enojni guyot in casarsa. Za doseganje želene kakovosti grozdja in vina je, zaradi bujnosti in velike rodnosti sorte, potrebno v vinogradu izvajati ustrezne agro-ampelotehnične ukrepe. Z razlistanjem trt v zgodnji fazi, ko so jagode velikosti zrn prosa, naj bi se povečal pridelek. Po izvedenem ukrepu razlistanja tik ob začetku zorenja naj bi grozdje imelo višji pH, zmanjšala pa naj bi se vsebnost kislin, ter povečala vsebnost sladkorjev, v primerjavi z grozdjem s trt, kjer ni bila izvedeno razlistanje. Povprečno kakovost grozdja sorte 'Istrska malvazija' lahko opišemo z vsebnostjo topne suhe snovi 20,5 °Brix, skupnih kislih med 5,0 in 8,0 g/l in pH 3,47. Vino istrska malvazija ima povprečno 12,8 vol. % alkohola, med 5,3 in 6,2 g/l skupnih kislin, med 3,3 in 3,5 pH in 22,8 g/l skupnega ekstrakta. Grozdje sorte 'Istrska malvazija' omogoča pridelavo mirnih, suhih, sladkih in tudi penečih vin, kar primorski vinarji s pridom izkoriščajo.</dc:description><dc:publisher>[P. Sanabor]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-10 07:15:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119559</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
