<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119556"><dc:title>Analiza dejavnikov kakovosti vin v Sloveniji z uporabo podatkov iz uradnih ocenjevanj</dc:title><dc:creator>Vertačnik,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kuhar,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vinogradništvo</dc:subject><dc:subject>vinarstvo</dc:subject><dc:subject>vino</dc:subject><dc:subject>ocenjevanje vina</dc:subject><dc:subject>senzorične lastnosti</dc:subject><dc:subject>kakovost vina</dc:subject><dc:subject>zakonodaja</dc:subject><dc:description>V vseh državah Evropske unije veljajo pravila evropskega zakona o vinu, ki je del skupne kmetijske politike EU (CAP) in je sestavljen iz niza pravil s ciljem uravnoteženega in odprtega trga znotraj držav članic. Evropski zakon o vinu je okvir za nacionalne zakone držav članic in določa minimalne kakovostne standarde znotraj EU. Določena področja vinarske zakonodaje se lahko od države do države nekoliko razlikujejo. Z zakonom o vinu je med drugim določeno, da mora vsako vino, namenjeno za trženje, uspešno prestati fizikalno-kemijske analize ter senzorično ocenjevanje, šele nato se vino lahko začne tržiti. Na podlagi končne ocene senzoričnega ocenjevanja ter ostalih kriterijev so vina razporejena v določen kakovostni razred, dodeljene pa so jim lahko tudi oznake geografskega porekla, tradicionalni ali posebni tradicionalni izrazi. Na podlagi svoje raziskave, glede na naš nabor vzorcev vina, lahko zaključimo, da v Sloveniji proizvedemo več belih kot rdečih vin, več sortnih vin kot zvrsti, več vin brez oznake PTP kot vin z oznako PTP ter največ suhih vin in kakovostnih vin. Ugotovili smo, da vsi dejavniki kakovosti, ki smo jih izbrali za svojo raziskavo - barva, sortnost, sladkorna stopnja, oznaka PTP vina ter vinorodna dežela in okoliš - statistično značilno vplivajo na končno oceno vzorcev iz senzoričnega ocenjevanja. Ugotovili smo, da so bila v analiziranem časovnem obdobju od leta 2001 do vključno oktobra leta 2019 statistično značilno bolje ocenjena bela vina od rdečih, sortna vina od zvrsti, vina brez oznake PTP od vin z oznako PTP ter slajša vina od manj sladkih. Statistično značilno najvišjo oceno med vini iz različnih vinorodnih regij so dosegla vina iz vinorodne dežele Podravje, med vini iz različnih vinorodnih okolišev pa vina iz Bele krajine.</dc:description><dc:publisher>[Š. Vertačnik]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-10 07:15:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119556</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
