<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119547"><dc:title>Ultra visokotlačna kromatografija makromolekul</dc:title><dc:creator>Caf,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgornik,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ultra visokotlačna tekočinska kromatografija</dc:subject><dc:subject>kapilarne kolone</dc:subject><dc:subject>UHPLC</dc:subject><dc:subject>hibridni delci</dc:subject><dc:subject>delce na osnovi silike</dc:subject><dc:description>Ultra visokotlačno tekočinsko kromatografijo so v laboratorijih razvili v poznih 90 letih prejšnjega stoletja, s ciljem doseganja hitrih analiz visoke ločljivosti pretežno na kapilarnih kolonah napolnjenih z 1–1.7 mikronskimi delci. UHPLC se pogosto uporablja v analizni kemiji za ločevanje, identifikacijo in kvantitativno analizo spojin. Zagotavlja nam veliko hitrost, visoko ločljivost ter občutljivost in kratek čas izvajanja. Za to so potrebni zelo visoki tlaki in sicer do 1500 barov, ter kolone polnjene z delci manjšimi od 2 mikronov. Te lahko razdelimo v dve skupini, na hibridne ter delce na osnovi silike. Prednosti UHPLC sistemov so tudi manjša uporaba organskih topil ter zmanjšanje nastalih odpadkov. Med seboj se UHPLC sistemi razlikujejo po največjem doseženem tlaku, različnih možnostih pretoka, mrtvem volumnu in številnih drugih lastnostih. Dandanes se UHPLC kolone uporabljajo pri okoljskih, živilskih ter kemijskih analizah, kjer je potrebno analizirati veliko število vzorcev v čim krajšem času. Prav tako se zaradi hitrega ločevanja in zmanjšanih stroškov široko uporablja v  farmaciji med odkrivanjem in razvojem novih zdravil.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-09 17:35:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119547</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
