<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119534"><dc:title>Določanje velikosti lipidnih veziklov pripravljenih z ekstruzijo</dc:title><dc:creator>Zagorc,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogej,	Ksenija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vezikli</dc:subject><dc:subject>ekstruzija</dc:subject><dc:subject>dinamično sipanje svetlobe</dc:subject><dc:description>Študije veziklov so pomembne za boljše razumevanje delovanja organizmov, saj imajo vezikli številne pomembne naloge. Med drugim skrbijo za medcelično komunikacijo in transport snovi. Vezikli so sestavljeni iz lipidnega dvosloja, v katerem je navadno ujeta tekočina skupaj z makromolekulami kot so proteini in RNA. V zadnjih letih se znanstveniki veliko ukvarjajo s pripravo umetnih veziklov ali liposomov, ki jih lahko izkoriščamo za različne namene. Ena od tehnik priprave velikih umetnih veziklov, zgrajenih iz enega lipidnega dvosloja, je ekstruzija. V diplomskem delu smo se posvetili veziklom iz treh različnih lipidov: iz jajčnega lecitina, lipida 1,2-dioleoil-sn-glicero-3-fosfatidiletanolamin ter mešanice lipidov 1,2-dioleoil-sn-glicero-3-fosfatidiletanolamin  in 1,2-di-palmitoil-sn-glicero-3-fosfatidilholin. S pomočjo ekstruzije smo pripravili vezikle različnih velikosti lipida 1,2-dioleoil-sn-glicero-3-fosfatidiletanolamin. 
Velikost veziklov smo določali z metodo dinamičnega sipanja svetlobe, kjer po Stokes-Einsteinovi enačbi preko izmerjenega translacijskega difuzijskega koeficienta izračunamo hidrodinamski radij delcev. Po prvi ekstruziji so bile vse izmerjene velikosti radijev delcev občutno prevelike, kar smo pripisali nečistočam v ekstrudorju. Ostanek jajčnega lecitina smo zato ponovno ekstrudirali z drugim ekstrudorjem in dobili vezikle željene velikosti, kljub temu pa se pri ponovnih ekstruzijah lipida 1,2-dioleoil-sn-glicero-3-fosfatidiletanolamin velikosti delcev niso skladale z velikostjo por uporabljenega filtra za ekstruzijo. Po ponovni ekstruziji že ekstrudiranih vzorcev se je namreč vzpostavila približno enaka velikost hidrodinamskega radija ne glede na uporabljen filter.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-09 14:55:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119534</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
