<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119527"><dc:title>Razlikovanje med gosenicami vešč sovk na osnovi črtne kode DNA</dc:title><dc:creator>Ruparčič,	Matija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolinar,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Noctuidae</dc:subject><dc:subject>črtna koda DNA</dc:subject><dc:subject>COI</dc:subject><dc:description>Sovke (Noctuidae) so številčna družina nočnih metuljev, med katerimi najdemo tudi vrste, katerih gosenice povzročajo precejšnjo škodo na pridelkih. Gosenice različnih vrst teh metuljev so si med seboj po izgledu zelo podobne, zato jih je morfološko skoraj nemogoče ločiti med seboj. Pri tem nam lahko pomagajo molekularnobiološke značilnosti organizmov, med njimi črtna koda DNA. Ta temelji na ideji, da v genomu vseh živih bitij obstaja univerzalen segment, preko katerega lahko organizmu določimo vrsto. Univerzalnega segmenta DNA trenutno ne poznamo, saj je kriterij za naziv črtne kode zelo strog, zato se za posamezne skupine organizmov uporabljajo različne črtne kode. Kljub visoki uspešnosti in široki uporabnosti črtne kode DNA ne moremo uporabljati kot edinega taksonomskega pristopa, zato je poleg nje priporočljivo uporabljati še druge, tradicionalne metode.

Cilj diplomskega dela je bil preveriti, ali črtna koda DNA omogoča določevanje gosenic sovk do vrste natančno. Zaradi prepovedi opravljanja eksperimentov v povezavi z omejevanjem širjenja virusa SARS CoV 2 smo se osredotočili na bioinformatsko analizo, kjer smo primerjali nukleotidna zaporedja črtnih kod iz štirih sovk ter enega modrina (Lycaenindae), ki je predstavljal negativno kontrolo. Ugotovili smo, da bazi podatkov GenBank in BOLD vsebujeta nekaj nepravilno pripisanih nukleotidnih zaporedij, zato je treba zaporedja iz vsake uporabljene baze ročno preveriti. Ugotovili smo tudi, da je črtna koda DNA primerna za razlikovanje med vrstami sovk, z izjemo sestrskih vrst Chrysodeixis chalcites in Chrysodeixis eriosoma, ki sta si po nukleotidnih zaporedjih preveč podobni, da bi ju lahko samo preko črtne kode DNA ločili na dve različni vrsti. Po drugi strani smo ugotovili, da se zaporedja črtnih kod predstavnikov Trichoplusia ni iz Evrazije precej razlikujejo od tistih iz Severne Amerike, čeprav gre za isto vrsto. Za konec smo opravili še meteorološko analizo zadnjih petih zim v Zgornji Vipavski dolini. Ugotovili smo, da so se zime v zadnjih petih letih sicer iz leta v leto rahlo otoplile, vendar trenutno stanje še ne predstavlja nevarnosti, da bi Chrysodeixis chalcites uspela prezimiti v notranjosti Primorske, razen na zaščitenih mikrolokacijah, in se s tem razširiti v notranjost celine.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-09 13:25:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119527</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
