<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119507"><dc:title>Vrednotenje dražilnega in senzibilacijskega potenciala izbranih dišav in produktov njihove avtooksidacije in silico</dc:title><dc:creator>Pikl,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakopin,	Žiga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtooksidacijski produkti</dc:subject><dc:subject>draženje kože</dc:subject><dc:subject>senzibilizacija kože</dc:subject><dc:subject>metode in silico</dc:subject><dc:description>Z razvojem kozmetične industrije je potrošnikuna voljo vse več kozmetičnih izdelkov. Dodane dišave so eden od glavnih dejavnikov, ki bodo kupca pritegnile k nakupu izdelka, hkrati pa so dišave sestavine kozmetičnih izdelkov, ki najpogosteje povzročajo draženje kože in preobčutljivostne reakcije. V diplomski nalogi smo pod drobnogled vzeli 8 dišav, ki se pogosto nahajajo v kozmetičnih izdelkih, ter njihove avtooksidacijske produkte, ki imajo še večji potencial za povzročitev alergijskih reakcij kot čista dišava, ki ne vsebuje primesi in avtooksidacijskih produktov. Metode in silico predstavljajo alternativno metodo testom in vivo na živalih, ki toksikološki profil snovi napovedujejo na podlagi njihovih fizikalno-kemijskih lastnosti ter strukturnih alarmov in predpostavljajo, da imajo podobne spojine tudi podobno delovanje. Za napoved dražilnega in senzibilizacijskega potenciala izbranih dišav in njihovih produktov avtooksidacije smo uporabili tri računalniške programe: Toxtree, VegaNIC in Derek Nexus. Napovedi za posamezno dišavo smo primerjali z že znanimi rezultati testov in vivo na ljudeh in živalih in na podlagi njih ocenili napovedno moč programov. Pri napovedi draženja kože sta si programa Toxtree in Derek Nexus skoraj pri vseh napovedih nasprotovala, po pregledu literaturnih podakov pa smo pravilnejšo napoved pripisali programu Derek Nexus. Pri napovedi senzibilizacijskega potenciala so bili vsi trije programi enotnejši. Usklajene in pravilne napovedi so podali za geraniol, heksilcinamal in butilfenilmetilpropional (BMHCA), medtem ko so alfa-izometiliononu napovedali alergeni potencial, česar po pregledu že opravljenih študij na ljudeh in živalih nismo mogli potrditi. V strukturi linaloola, citronelola in limonena Toxtree ni zaznal strukturnih alarmov za senzibilizacijo kože, medtem ko sta jih ostala dva programa označila kot kožne senzibilizatorje. Večina študij in vivo čistemu linaloolu, limonenu in citronelolu ne pripisuje senzibilizacijskega potenciala ali pa je le-ta zelo nizek, medtem ko oksidirane oblike senzibilizirajo kožo. Zaključimo lahko, da imata programa Derek Nexus in VegaNIC pri napovedovanju dražilnega in senzibilizacijskega potenciala večjo napovedno moč v primerjavi s programom Toxtree. Metode in silico predstavljajo dobro alternativno metodo, s katero bi se lahko izognili dolgotrajnim, dragim in etično spornim testom in vivo, vendar bo na tem področju potreben še velik napredek, predvsem v smislu dopolnjevanja podatkovnih baz in nadgrajevanja modelov QSAR.</dc:description><dc:publisher>[K. Pikl]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2020-09-09 09:21:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119507</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
