<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119478"><dc:title>Ugotavljanje vsebnosti vitamina C v kozmetičnih izdelkih</dc:title><dc:creator>Kozar,	Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Roškar,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Temova Rakuša,	Žane	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vitamin C</dc:subject><dc:subject>kozmetični izdelki</dc:subject><dc:subject>vsebnost</dc:subject><dc:subject>stabilnost</dc:subject><dc:description>Vitamin C se uporablja kot aktivna sestavina v kozmetičnih izdelkih za posvetlitev kože in nego mastno-aknaste kože ter nego zrele kože. Najpogosteje se uporablja v obliki askorbinske kisline in njenih derivatov askorbil palmitata, askorbil tetraizopalmitata, askorbil glukozida, etilirane askorbinske kisline, natrijevega askorbil fosfata in magnezijevega askorbil fosfata.
Osrednji cilj diplomske naloge je bil vrednotenje vitamina C in njegovih derivatov z vidika vsebnosti in stabilnosti v različnih kozmetičnih izdelkih z metodo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti. Izbrali smo 10 kozmetičnih izdelkov različnih oblik, ki so na ovojnini navajali prisotnost askorbinske kisline in nekaterih derivatov-askorbil fosfata in askorbil palmitata. Nekateri izdelki pa so tudi kvantitativno navajali vsebnost vitamina C. Za vrednotenje vitamina C smo najprej ustrezno ovrednotili predhodno razvito HPLC-UV analizno metodo. Nato smo glede na sestavo izdelkov razvili in optimizirali enostavne postopke priprave vzorcev. V izdelkih smo najprej ugotavljali prisotnost in vsebnost navedene oblike vitamina C. Pri izdelkih, ki so imeli navedeno vsebnost vitamina C, pa smo preverjali, ali se le-ta sklada z eksperimentalno ugotovljeno.
Ugotovili smo, da se pri devetih izdelkih navedene oblike vitamina C skladajo z eksperimentalno ugotovljenimi. Pri enem izdelku pa nismo zaznali askorbinske kisline in askorbil palmitata, čeprav sta navedena med sestavinami na ovojnini izdelka. Pri vseh sedmih testiranih izdelkih, ki kvantitativno navajajo vsebnost vitamina C, se je ta ujemala z eksperimentalno ugotovljeno vsebnostjo. Med vsebnostjo vitamina C in ceno izdelka nismo našli neposredne povezave.
Zaradi splošno znane nestabilnosti vitamina C smo preverili tudi njegovo stabilnost v testiranih kozmetičnih izdelkih. Stabilnost askorbinske kisline in askorbil fosfata smo v izbranih izdelkih vrednotili z dolgoročnimi in pospešenimi testi stabilnosti znotraj enega meseca. Pri dolgoročnem testu smo zaznali le manjši upad vsebnosti vitamina C v vseh testiranih izdelkih. Pri pospešenem testu pa je bil upad znatnejši. S tem smo potrdili, da je vitamin C občutljiv na povišano temperaturo, če izdelek ni ustrezno stabilnostno formuliran oziroma nima dodanih sestavin, ki bi ščitile vitamin C pred procesi nestabilnosti.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-09 08:45:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119478</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
