<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119459"><dc:title>Vpliv državljanov na javne politike v evropskih državah: primer soočanja s podnebnimi spremembami</dc:title><dc:creator>Bauman,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hafner-Fink,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>politična participacija</dc:subject><dc:subject>politična učinkovitost</dc:subject><dc:subject>vpliv državljanov</dc:subject><dc:subject>European Social Survey</dc:subject><dc:subject>primerjalna analiza.</dc:subject><dc:description>Vpliv državljanov na javne politike je v demokraciji ključnega pomena. Takšen vpliv se kaže na različne načine in na različnih ravneh. V magistrskem delu se ukvarjamo z vidiki vpliva na ravni posameznikov, in sicer nas konkretno zanimata dva vidika: politična učinkovitost in politična participacija. V empiričnem delu smo primerjali evropske države (sodelujoče v raziskavi ESS 2016) glede potencialnega vpliva državljanov na javne politike nasploh in še posebej glede potencialnega vpliva na uveljavljanje javnih politik, ki se soočajo s podnebnimi spremembami. Pri tem nas je zanimalo, ali lahko razlike med državami pojasnimo z razlikami v razvitosti demokracije. Potencialni vpliv na javne politike smo merili s pomočjo deleža anketirancev, ki imajo v izbranih državah visok potencial za vpliv na javne politike. Pri potencialnem vplivu na uveljavljanje javnih politik, ki se soočajo s podnebnimi spremembami, pa nas je poleg tega zanimal še delež anketirancev, ki podpirajo oziroma nasprotujejo izbrani javni politiki. Ugotovili smo, da je potencialni vpliv državljanov na javne politike najvišji v nordijskih državah. Prav tako pa je večinoma tudi potencialni vpliv državljanov na uveljavljanje izbranih javnih politik, ki se soočajo s podnebnimi spremembami, v teh državah najvišji. Razlik, do katerih med evropskimi državami prihaja, ne moremo neposredno pripisati razlikam v razvitosti demokracij, ampak jih lahko pripišemo nekaterim drugim dejavnikom, kot je na primer razlika v ekonomski razvitosti.</dc:description><dc:publisher>[S. Bauman]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-09 08:31:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119459</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
