<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119454"><dc:title>Pomen alternative: primer ulične mode</dc:title><dc:creator>Kovač,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Luthar,	Breda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ulična moda</dc:subject><dc:subject>subkultura</dc:subject><dc:subject>alternativa</dc:subject><dc:subject>komodificirana moda</dc:subject><dc:description>Zahteva po hitrih in nenehnih inovacijah v svetu mode je pripeljala do povečanega raziskovanja na področju mode in s tem dopolnjevanje ter kritiko osnovnih konceptov mode. Najbolj pomemben koncept za razumevanje modnih praks je razlikovanje med fizičnim objektom – obleko [angl. dress] – in aktivnostjo oblačenja [angl. getting dressed]. Oblačenje je osnovna praksa družbenega življenja, ki spremlja vse kulture, ne glede na čas, starost in prostor (Entwistle, 2015). "Ljudje imajo telesa in so telesa ... Človeška telesa so oblečena telesa in socialni svet je svet oblečenih teles (prav tam, 2015). Nadaljujemo s povezavo subkulture in alternativne modne znamke, ki nam pokaže, da vzporednice vsekakor obstajajo, vendar je to vprašanje odprto za interpretacijo. Če ulična modna znamka izhaja iz npr. kulture skejtanja, še ne pomeni, da gre za subkulturno modo. Hitre in nenehne inovacije v modi so pripeljale do prisvajanja estetike nišnih modnih stilov in ga izstrelile v mainstream. Povezava med komodificiranimi modnimi znamkami in alternativnimi uličnimi modnimi znamkami je prisotna, vendar na zelo specifičen način.</dc:description><dc:publisher>[M. Kovač]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-09 08:30:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119454</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
