<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119442"><dc:title>Ergonomija dela s pacientom in analiza štirih pogostih transferjev</dc:title><dc:creator>Vodnik,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Marušič,	Vita	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>ergonomija</dc:subject><dc:subject>transfer pacientov</dc:subject><dc:subject>REBA-orodje</dc:subject><dc:description>Uvod: Medicinske sestre se pri delu s pacienti pogosto srečujemo s potrebo pacientov po naši pomoči pri premikanju. Ker je povprečna telesna masa pacientov vedno večja, tudi nenehno delo z njimi predstavlja vedno večji izziv. Nepravilno delo s pacientom pušča posledice tako na telesu pacienta kot na zdravstvenemu delavcu, ki intervencijo izvaja. Da bi se izognili nepotrebnim poškodbam lokomotornega aparata, predvsem hrbtenice, vratu in ramen medicinskih sester, se moramo naučiti pravilne tehnike manipuliranja pacienta in jo tudi uporabljati, da bo intervencija čim lažja tako zanj kot za nas. Namen: Namen diplomskega dela je analizirati štiri optimalno izvedene transferje pacientov in izpostaviti glavne elemente posameznih analiziranih transferjev. Metode dela: Za analizo štirih izbranih videoposnetkov smo uporabili metodo videografije. Pridobljene podatke smo nato uredili po sklopih aktivnosti, okolica, komuniciranje, predmeti/pripomočki in uporabniki. Iz vsakega videoposnetka smo izbrali po en primer medicinske sestre ali zdravstvenega tehnika, v katerem je položaj njegovega telesa najbolj odstopal od nevtralnega. Položaj smo nato analizirali z orodjem REBA. Rezultati: Vsi izbrani položaji so bili po rezultatu ocene z REBA-orodjem nevarni. Izbrani položaj iz videoposnetka, ki prikazuje pomoč pacientki po padcu s tal nazaj na posteljo, je bil ocenjen z osmimi točkami, kar ga uvršča med položaje z visoko nevarnostjo za pojav mišično-skeletnih okvar. Sledil mu je položaj iz videoposnetka transferja iz sedečega v stoječ položaj, ki je bil ocenjen s petimi točkami. Položaja iz videoposnetkov pomoči pacientu iz ležečega v sedeč položaj in transferja s postelje na invalidski voziček sta bila ocenjena s štirimi točkami. Vsi trije sodijo v kategorijo srednje nevarnih položajev za pojav mišično-skeletnih okvar. Ker so vsi analizirani položaji dosegli visoko število točk, je pri vseh potrebna uvedba sprememb. Razprava in zaključek: Kljub temu da smo analizirali optimalno izvedene transferje, smo še vedno lahko našli položaje, ki sodijo med tvegane za nastanek mišično-skeletnih okvar. Stalna pozornost pravilne izvedbe posameznih transferjev in čim bolj naravne drže telesa na sploh je za medicinske sestre velikega pomena. Z ergonomskim delom se lahko izognejo številnim okvaram mišično-skeletnega sistema in tako poskrbijo za kakovostno življenje.</dc:description><dc:publisher>[Š. Vodnik]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-09 07:47:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119442</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
