<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119416"><dc:title>POVEZANOST ZDRAVSTVENEGA ABSENTIZMA IN ZADOVOLJSTVA ZAPOSLENIH V OBČINAH JUGOVZHODNE STATISTIČNE REGIJE</dc:title><dc:creator>Krajec,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Buzeti,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zdravstveni absentizem</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo zaposlenih v delovnem okolju</dc:subject><dc:subject>javna uprava</dc:subject><dc:subject>jugovzhodna statistična regija</dc:subject><dc:subject>občina</dc:subject><dc:description>Zdravstveni absentizem in zadovoljstvo zaposlenih v delovnem okolju predstavljata enega izmed ključnih izzivov organizacij tako javnega kot zasebnega sektorja. Odločilen element organizacij predstavljajo ljudje, zato je skrb za njihovo zadovoljstvo in prisotnost v delovnem okolju ena izmed nalog vodstva. V diplomskem delu so predstavljeni izsledki proučevanja povezanosti zdravstvenega absentizma in zadovoljstva zaposlenih v delovnem okolju občin jugovzhodne statistične regije. Raziskava diplomskega dela je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, sestavljenega iz 12 vprašanj. Rezultati raziskave so pokazali, da 51,4 % zaposlenih v zadnjih 12 mesecih ni bila nikoli začasno odsotna z dela in da so glavni vzrok začasne odsotnosti bolezni in poškodbe zaposlenih, kar se kaže v 51,0 %. Zaposleni so v povprečju najbolje ocenili zadovoljstvo z delovnimi pogoji, in sicer z oceno 3,7, najslabše pa zadovoljstvo z  možnostjo za izobraževanja, usposabljanja in napredovanja z oceno 3,1. 
Na podlagi rezultatov raziskave smo dokazali, da med zdravstvenim absentizmom in zadovoljstvom zaposlenih v delovnem okolju občin jugovzhodne statistične regije obstaja delna statistično značilna povezanost, in sicer pri petih od skupno devetih sklopih zadovoljstva zaposlenih v povezavi z zdravstvenim absentizmom. Na osnovi raziskave, pripravljenih analiz in oblikovanih ukrepov menimo, da je diplomsko delo lahko dobra podlaga za vodstvo občin, saj lahko s predstavljenimi rezultati raziskave dobijo vpogled v realno stanje na področju zdravstvenega absentizma in zadovoljstva zaposlenih v delovnem okolju znotraj občin in začnejo s konkretnim oblikovanjem ukrepov za povečevanje stopnje zadovoljstva zaposlenih, s tem pa bo potem posledično (verjetno) manjši zdravstveni absentizem.</dc:description><dc:publisher>[L. Krajec]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-08 15:10:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119416</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
