<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=119337"><dc:title>Primerjalna analiza solarnih hladilnih sistemov</dc:title><dc:creator>Pirc,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kitanovski,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Arkar,	Ciril	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>solarno hlajenje</dc:subject><dc:subject>hladilni sistemi</dc:subject><dc:subject>primerjalna analiza</dc:subject><dc:subject>solarni toplotni hladilni sistemi</dc:subject><dc:subject>fotonapetostni hladilni sistemi</dc:subject><dc:subject>sprejemniki sončne energije</dc:subject><dc:subject>ekonomičnost</dc:subject><dc:description>Solarno hlajenje predstavlja eno izmed rešitev za zadovoljevanje naraščajočega povpraševanja po energiji za hlajenje objektov. Izbira solarnih hladilnih sistemov je močno odvisna od značilnosti objektov, podnebnih pogojev, tehničnih parametrov in drugih lastnosti, zato s sistematičnim pregledom relevantne literature povzemamo in primerjamo njihovo tehnološko zrelost, ekonomičnost, celotno energijsko učinkovitost, okoljske vplive, kompaktnost in možnosti uporabe. Z različnimi energijskimi kriteriji, med katerimi je prvenstven solarni delež hlajenja, parametre izbranih solarnih hladilnih sistemov najprej optimiziramo. Da bi prikazali njihovo upravičenost oziroma potencial pri zadovoljevanju hladilnih obremenitev z obnovljivimi viri, nato primerjamo najbolj ugodne različice sistemov. Glede na solarni delež hlajenja so uspešnejši solarni hladilni sistemi, ki zadovoljujejo nižje hladilne obremenitve, z vidika izravnanih stroškov hlajenja pa sistemi, namenjeni večjim potrebam po hlajenju. Analizirani toplotno gnani hladilni sistemi imajo v povprečju za 18 % višji solarni delež hlajenja in za 23 % višje prihranke emisij ogljikovega dioksida v primerjavi s fotonapetostnimi hladilnimi sistemi. Z vidika kriterijev finančne upravičenosti so fotonapetostni hladilni sistemi uspešnejši. Pri tem je bistveno upoštevati celotni potencial solarnega hladilnega sistema, vključno z dodatno razpoložljivo električno energijo ali toploto.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Pirc]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-08 08:31:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119337</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
